»S konopljo je kot z olivami – imaš jih rad ali jih sovražiš«
Tanja Bagar, znanstvenica in strokovnjakinja za medicinsko rabo konoplje
Tanja Bagar pred »konopljino hiško« na goričkem, ki je bila zgrajena v sklopu projekta gorički ole, v katerem je inštitut Icanna postavil tudi prvo oljno klet iz konopljinega betona.
© Borut Krajnc
Mikrobiologinja in doktorica biomedicine Tanja Bagar je strokovnjakinja za medicinsko rabo konoplje in kanabinoidov. Ukvarja se s številnimi raziskovalnimi projekti (tudi onkraj raziskovanja kanabinoidov) in pedagoškim delom na univerzi Alma Mater Europaea, kjer predava mikrobiologijo, biokemijo in rabo konoplje in kanabinoidov v medicini, deluje pa tudi kot direktorica in soustanoviteljica mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna. Ta si med drugim prizadeva za omogočanje dostopa do preverjenih, utemeljenih in znanstvenih informacij o konoplji, njenih učinkovinah in zdravilnih potencialih. Znanstvenica, ki je podpisala tudi obsežno poljudnoznanstveno študijo Konoplja v medicini, se lahko sicer pobaha z izjemnimi akademskimi dosežki in kopico referenčnih priznanj. Ker se ukvarja z raziskovanjem zdravilnih potencialov snovi, ki je pri nas izredno stigmatizirana, njeno povsem strokovno delo, usmerjeno v dobrobit pacientov, vztrajno napadajo zagovorniki prohibicije. Napadalnost teh se je v času referenduma o legalizaciji konoplje tako okrepila, da se znanstvenica vedno bolj boji, da ta boj izgublja.
O medicinski rabi konoplje pogosto izobražujete zdravnike, a te učne programe izvajate predvsem v tujini, največ v Avstriji. Zakaj slovenski zdravniki v primerjavi s tujimi načeloma nimajo posluha za rabo konoplje v medicini?
To se tudi sama pogosto sprašujem, vendar še nisem našla pravega odgovora. Slovenci smo zares nekaj posebnega, neredko smo bolj papeški od papeža. V Avstriji izobražujem že vrsto let, letos sem predavala tudi zdravnikom v Nemčiji in moram reči, da tam opažam precej večjo odprtost za vse, kar lahko pomaga pacientom, tudi za pristope, ki pri nas veljajo za nekakšne babičine maže. Tam je medicina veliko bolj usmerjena v to, kaj pacienti želijo, kaj potrebujejo, kaj jim morebiti lahko pomaga – sploh, kadar sodobna medicina nima več na voljo učinkovitih postopkov. In dejstvo je, da je takšnih situacij čedalje več, ogromno je denimo kroničnih obolenj, in to ne le pri starejši populaciji. Pacienti in starši bolnih otrok so torej tisti, ki so pri nas prvi začeli spreminjati mnenje o tej rastlini, iskati informacije o njej, se izobraževati, iskati strokovnjake v tujini, da bi lahko pomagali sebi in svojim bližnjim.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.