Douglas Stuart: Mladi Mungo

+ + + +

Glasgow, ponovno

Douglas Stuart (1976), škotski prozaist, ki je za prvenec Shuggie Bain, neizprosno zgodbo o odraščanju v knapovskem glasgowskem predmestnem okolju, leta 2020 prejel bookerja, z Mladim Mungom nadaljuje, kjer je nehal: pri odraščajniku, razpetem med zahteve po lojalnosti nefunkcionalni družini, krvave rituale in možačenje vrstnikov ter željo, da bi vse skupaj spremenil, se skril, pobegnil, poškodoval do konca, naredil karkoli, ampak takoj.

Zadrege obeh fantov so podobne, a Shuggie je bil inkontinenten in prezgodaj odrasel, saj je moral skrbeti za zapito in še vedno živahno nastavljajočo se mater, Mungo pa je v fazi odločitve in korak pred deziluzijo. Mater sta zaradi njenega razuzdanega življenja Mungova sorojenca že odpikala; brat je vodja tolpe mulcev, ki se tolčejo s katoličani, in najstniški oče, ki ima otroka s še bistveno mlajšo deklino, sestra želi ubežati v študij. Mungo vse skupaj še prenaša in je vesten sin, čeprav ga mati zataji in izda na vsakem koraku. Recimo na seansi anonimnih alkoholikov, kjer ga porine v pravo moško družbo, da se z dvema neznancema odpravi na vikend ribolov v idilično okolje škotskih jezer in gradov; ta okolja imajo v takšnih surovih romanih drugačno funkcijo kot v škotski pesniški tradiciji.

Mungo, ki mora sodelovati v bratovih pretepaških barabijah, da bi dokazal svojo moškost, in se druži s starejšim sosedom, ki je na slabem glasu zaradi pripisane mu spolne usmerjenosti, je neadaptiran na surovo okolje ladjedelniških delavcev, ki žene pretepajo po vsaki zaliti priložnosti. Kljub zgražanju okolice pa se druži tudi s katoliškim pobom, ki na dvorišču goji golobe in ga je oče vdovec skoraj zavrgel, ker je naredil izdaten račun na telefonski liniji, namenjeni stikom med moškimi. Nesprejemljivo za okolico, za Munga, ki se grize in ranjeva in je ves v tikih, pa precejšna preizkušnja, kako speljati vse skupaj in odnesti celo kožo.

V Shuggieju je bila sramežljiva homoerotika stvar pohotnih starcev in čudne fantove dezorientiranosti in pasivnosti, zdaj je v ospredju Mungo, občutljiv in sramežljiv fant, vendar vsaj s slutnjo, kaj hoče. Stuart zgodbo o izgubljeni generaciji proletarcev, ki se nima kje zaposliti, ker so že očete odpustili v času thatcherizma in njegovega pogubnega vpliva na celotne panoge, in o sovražnem odnosu dveh z vero ločenih skupnosti izpisuje neizprosno. Tudi z natančnostjo in občutljivostjo, ki nam zagatne odnose in splošno surovost plastično orišeta. Predvsem pa razumemo fantove dileme in upanje, da obstaja kje še svet, v katerem bi se počutil bolj domače in bolj ljubljenega. Suveren roman z jasnim pretikanjem med bukoliko in predmestnim huliganstvom, pa tudi z občutkom za dialoge in kadriranje, ki kar kličejo po filmski upodobitvi.