Komentar / Stampedo
Trump in Evropa
Pa smo v še eni vojni – trgovinski. Po Kanadi, Mehiki in Kitajski zdaj Unija čaka, kdaj ji bo Trump naložil že napovedane carine. Za jeklo in aluminij so zdaj tu, Bruselj je rekel, da bo sprejel povračilne ukrepe, v glavnem pa se na vse Trumpove poteze odziva medlo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pa smo v še eni vojni – trgovinski. Po Kanadi, Mehiki in Kitajski zdaj Unija čaka, kdaj ji bo Trump naložil že napovedane carine. Za jeklo in aluminij so zdaj tu, Bruselj je rekel, da bo sprejel povračilne ukrepe, v glavnem pa se na vse Trumpove poteze odziva medlo.
Diplomatskost je potrebna, toda s ponižno spravljivostjo EU v osnovi sprejema igro agresivca v Beli hiši. To je napaka, saj Trump ni tako močan, kot se dela, Unija pa ne tako šibka, kot se zdi sama sebi.
Avtokrati, ki se vrnejo na oblast, so hujši kot prvič, to jasno demonstrirata naš Janša in ameriški Trump. Slednji se vali kot valjar, krši ameriško ustavo in mednarodno pravo, deluje pavlihasto, a za njim stoji realna in agresivna ameriška gospodarska in vojaška moč. Zraven pa je tudi veliko zastraševanja in psihološkega pripravljanja terena. Trump ponavlja taktiko svojega podjetništva: pritisni, kolikor je mogoče, pa boš videl, kdo bo tožil. Z drugimi besedami: zagrozi z vsem mogočim pa se bo nasprotnik morda zmehčal, še zlasti, ker ve, da si nepredvidljiv. Guardianov kolumnist Rafael Behr: kjer so nekoč veljale pogodbe, je zdaj v veljavi mafijska »zaščita«; plačaj šefu v Ovalni pisarni ali pa boš kaznovan s carinami.
Tako se dogaja barbarski stampedo zahtev, groženj, ultimatov. Divji tempo naj bi dokazoval, da je zadaj strategija, ki pa je v resnici ni, pravi kolumnist NY Timesa Ezra Klein; je samo kaos, ki hoče ohromiti in zmehčati nasprotnike. Pri taki taktiki je nujno nenehno stopnjevanje in ustvarjanje novih krogov jeze in strahu. Trump to počne s predsedniškimi ukazi in z njimi zaobide kongres. Če ga bo povsem povozil in izvršno oblast osamosvojil, bo to državni udar, piše nobelovec Paul Krugman.
Ni jasno, do kod lahko Trump napenja lok. Lomasti kot ponorel slon, je nevaren, a ni vsemogočen. Doma bo imel težave z administracijo, ki jo hoče zdesetkati in deprofesionalizirati, s sodišči, zveznimi državami, demokrati, bliža se konflikt s kongresom … Mandat bo nemiren tudi zato, ker bodo povprečni Američani boleče čutili trgovinske vojne in razgrajevanje javnih služb.
Enako agresiven kot doma je Trump navzven, nekateri njegovi predlogi pa so prav blazni in čisti verbalni terorizem (Grenlandija, Gaza …). Uniji grozi s carinami in zahteva od nje vrtoglavo zvišanje izdatkov za orožje, njegov začasni alter ego Musk pa se grobo vmešava v notranje zadeve članic. Če si bo EU dala naložiti zahtevana bremena, bo to še okrepilo domače skrajneže in nacionalizme, ki že zdaj razganjajo skupnost. Trump pri tem enako kot Putin stavi predvsem na neenotnost Unije. Drugi njegov adut sta strah pred Rusijo in ameriški vojaški dežnik. Trump: če me ne boste ubogali, vam ga bom odtegnil. Strah pred tem je močan vzrok evropske servilnosti do Amerike.
A strah pred Rusijo je večidel prazen. To dovolj jasno govorijo ruske vojaške težave v Ukrajini in dejstvo, da Unija za oboroževanje porabi dvakrat več kot Rusija. Poleg tega ameriški dežnik ni zanesljiv; marsikateri poznavalec misli, da se ob ruskem napadu – ki pa je zelo malo verjeten – sploh ne bi aktiviral. Nič bolj zanesljiv ne bi bil niti, če bi EU ustregla Trumpovi oboroževalni zahtevi.
Kakorkoli, mlačni odzivi Trumpa samo podžigajo. Če se bo EU njegovim zahtevam uklonila, bo zahteval še več. Prej ali slej si bo treba priznati, da je sedanja Amerika formalno še zaveznik, a Unijo, osnovno jamstvo tudi naše, slovenske suverenosti, v resnici izsiljuje in ogroža. Zato se bliža konfrontacija. EU je ranljiva, vendar nikakor nemočna.
Če bo izbruhnila trgovinska vojna, bo imela težave tudi Amerika. EU lahko učinkovito privije zlasti njene tehnološke velikane, nadomestek za drago ameriško nafto in plin pa si poišče drugje. Ruska vojaška grožnja je, kot rečeno, hipotetična, Unija pa lahko, če je že strah pred Rusijo tako zapičen v glave, ustanovi svoj evropski Nato. Spopad z Ameriko bi prinesel tudi zbližanje s Kitajsko in Bricsom, saj Trumpovo lomastenje očitno ustvarja protitrumpovska zavezništva na različnih koncih sveta. Skratka, Unija je dovolj bogata in močna, da bi, čeprav opraskana, spopad preživela, ameriški surovi pritisk bi morda celo zmanjšal njeno kronično slabost – razdrobljenost.
Trump dobesedno maje svet, svojo Ameriko pa, lažni patriot, mrcvari in predeluje v še bolj surovo, odkrito oligarhično družbo. Znova bo oklestil davke, ukinil še več javnih ustanov, ljudi pa po malem tolažil z denarjem od neomejenega črpanja nafte (Amerika je že zdaj pridela največ). Ceno za to bo plačalo podnebje in to je – poleg ogrožanja demokracije in mentalnega zastrupljanja sveta – najnevarnejša dimenzija njegove vrnitve na oblast.
V Ovalni pisarni sedi do konca brezobziren ego-megaloman, ki daje pogum svojim klonom po svetu. Je živo svarilo, da se taki tipi ne smejo znova spustiti na oblast, saj so vsakokrat (glej Janšo) bolj pasji in nevarni. A tudi barbari, kakršen je Trump, so mogočni le, če se jim ne postaviš po robu. To čaka svet, to čaka EU, najbolj pa uboge Američane.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.