»V nekem trenutku mi je Zidar pokazal črno knjižico, kjer naj bi imel zapisane vse usluge, ki jih je SCT naredil, kot je rekel, ’slovenskim veljakom, politikom, strankam, cerkvi, gospodarstvenikom’«

Sibil Svilan, razvojni bančnik

Sibil Svilan (1958) je ob osamosvojitvi sodeloval pri gradnji finančnega sistema in njegovih prvih institucij, kot državni sekretar v vladi Janeza Drnovška je sopredsedoval skupini, ki je državo pripravljala na prevzem evra, nato je postal dolgoletni predsednik uprave SID banke, ki jo je vodil 15 let. Ta danes edina res državna banka je pod njim postala tako imenovana razvojna banka, katere vodilo naj ne bi bili dobički in pohlep, ampak dobrobit skupnosti, trajnostni razvoj ter napredek. S temi načeli SID banka ni le preživela finančne krize, ampak je tudi blažila njene posledice. Po krizi je država resda sanirala bančni sistem, a nove tuje banke so danes veliko manj zainteresirane za gospodarski razvoj. Kako torej naprej?

Ste bančnik, a ne klasični komercialni, temveč razvojni. Kakšna je razlika med vami in na primer Blažem Brodnjakom, predsednikom uprave NLB? 

Komercialne banke so zasebne iniciative trga in njihov namen je dobiček. Da se ta namen ne izrodi, zlasti zaradi pohlepa, obstaja regulativa, ki pa očitno še dandanes ni uspešna, saj vidimo, da se finančne krize ponavljajo. Razvojne banke pa niso ustanovljene iz dobičkonosnih namenov, ampak zato, da bi reševale širše družbene izzive, tako imenovane tržne vrzeli, ki jih trg oziroma komercialne banke ne želijo reševati in je zato na primer potrebna intervencija države, ki je navadno tudi lastnica razvojnih bank. Razvojne banke igrajo torej širšo vlogo na področjih, od naravnih katastrof in vojn, če omenimo aktualne primere, okolja ter infrastrukture do stanovanjskih in komunalnih problemov ter drugih izzivov, ki zajemajo tudi gospodarsko rast, izvoz, inovacije, konkurenčnost. Danes ima več kot 120, zlasti razvitih držav od 210 držav sveta eno ali več razvojnih institucij ali bank. Največja je kitajska razvojna banka, ki deluje drugače kot največja evropska razvojna banka, nemška KfW, ali brazilska BNDES, ki je največja v Ameriki, večja, kot so v ZDA in Kanadi. Vsem tem pa je skupno, da so odigrale in še igrajo zelo pomembno vlogo pri uspešnem razvoju svojih držav.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Naroči