(Ne)nujno sodelovanje

Vodenje našega osrednjega nacionalnega glasbenega in baletnega gledališča SNG Opera in balet Ljubljana je v začetku februarja prevzel Marko Hribernik, dosedanji umetniški vodja ustanove. Zdaj je oboje, umetniški vodja in direktor, dosedanji direktor Staš Ravter, ki se je potegoval za še en petletni mandat, pa se je moral posloviti. To ni bilo presenečenje, saj z zaposlenimi skorajda ni komuniciral. A razlogov za nezaupanje vanj je bilo več in vpogled vanje je te dni ponudila tudi revizija računskega sodišča o izvajanju podpornih dejavnosti leta 2022.

Računsko sodišče, ki je pregledalo pogodbe, katerih vrednost je bila višja od 20 tisoč evrov, je ugotovilo, da je bila ljubljanska Opera pri tem neučinkovita. Revizorji so podvomili o smiselnosti in obsegu nekaterih naročenih storitev za podporne dejavnosti, za katere je leta 2022 skupno odštela skoraj 200 tisoč evrov, pa tudi o upravičenosti zneskov, saj ti niso bili podprti s stroškovnimi analizami, poleg tega pa še o samih izbirnih postopkih, ki so bili odprti za ves čas iste ponudnike. Opera mora zdaj v 90 dneh pripraviti odzivno poročilo s popravljalnimi ukrepi.

In kateri posli so bili prepoznani kot sporni? Posli s ponudniki storitev čiščenja, varovanja in – to je še posebej zanimivo – odnosov z javnostmi, s čimer se je pod drobnogledom znašlo podjetje Kreativna baza v lasti Mitje in Maje Čander. To podjetje je začelo okoli leta 2020 dobivati posle v državnih kulturnih ustanovah, katerih direktorje sta tik pred tem zamenjala ministra za kulturo Zoran Poznič (SD) in Vasko Simoniti (SDS). Tudi v ljubljanski Operi se je sodelovanje začelo s prihodom Staša Ravterja, in to čeprav ima ustanova zaposleno vodjo službe za odnose z javnostmi, v obravnavanem letu 2022 pa sta (tudi) na tem področju delovala še dva druga zaposlena. Trditve, da so pomoč nujno potrebovali, računskega sodišča niso prepričale, saj ministrstva niso zaprosili za dodatno zaposlitev. Namesto tega so vsako leto najeli zunanjo pomoč, pri tem pa cen storitev niso poskusili znižati, čeprav bi lahko pridobili konkurenčne ponudbe. Leta 2020 so Kreativni bazi na mesec plačevali 1830 evrov, konec lanskega leta že 3660 evrov, skupno v petih letih 117.120 evrov.

Kreativni bazi je politika odpirala vrata v javne kulturne ustanove in ji omogočila soliden zaslužek. Tako utegne biti še kdaj. Založnik Mitja Čander javno podpira Anžeta Logarja, bil je med ustanovnimi člani njegove Platforme sodelovanja, pri ustanovitvi politične stranke Demokrati pa se je, tako je varneje, umaknil v ozadje.

Sedanja ministrica Asta Vrečko, ki je že večkrat povedala, da se je lobijem v kulturi uprla, je lani zamenjala tri »Čandrove« direktorje, poleg Ravterja še direktorico Tehniškega muzeja in ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice; v slednjem je računsko sodišče opravilo podobno revizijo kot v ljubljanski Operi in konec lanskega leta jo je tudi sklenilo z zelo podobnimi ugotovitvami. Damjanu Damjanoviču, direktorju Javnega sklada za kulturne dejavnosti, največjega naročnika Kreativne baze v kulturi, pa se mandat izteče septembra.