21. 3. 2025 | Mladina 12 | Kultura | Film
Take majhne stvari
Small Things Like These, 2024, Tim Mielants
za +
Interesno območje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Kultura | Film
za +
Interesno območje.
New Ross je konservativno, pristaniško, delavsko irsko mestece, v katerem je leta 1985 še vedno vse po starem, Bill Furlong (Cillian Murphy) pa je mali podjetnik, ki s svojim kombijem noč in dan razvaža premog – od hiše do hiše, od kmetije do kmetije, od vrat do vrat. Ponoči se vrne domov, k ženi (Eileen Walsh) in petim hčerkam, a ne dominira. Furlong je prijazen in velikodušen, good guy, ki ga povsem očitno nekaj muči in žre, toda ta njegov notranji mrak ne more tekmovati z notranjim mrakom katoliške cerkve. Nekega večera namreč naleti na dekle, ki je zbežalo iz samostana, pa noče več nazaj. Nazaj – k sestram magdalenkam, v magdalensko zavetišče – jo morajo zvleči. Na silo. Agonično se upira. Nekaj ni v redu, si misli Furlong, ki potem svoji ženi pove, kaj se mu je pripetilo, a žena le hladno odvrne: Pozabi – to ni naša stvar! Peter Mullan je v filmu Sestre magdalenke pokazal ta notranji mrak magdalenskih zavetišč, kamor so kazensko pošiljali »grešnice«, »padle ženske« (mlade nezakonske matere, upornice, odpadnice, trmoglavke, kokete ipd.), ki so potem v teh katoliških »pralnicah« suženjsko tezgarile (njihove otroke so dajali in prodajali v posvojitev). Mnoge so v tem suženjstvu – v tem lagerju – umrle.
Film Tako majhne stvari, posnet po romanu Claire Keegan (po njeni noveli so posneli tudi Tiho dekle), pa ne prikazuje notranjega mraka magdalenskih zavetišč, ampak notranji mrak tistih, ki so za te strašne in sistematične zlorabe vedeli, a so raje gledali stran. Niso hoteli imeti težav. S cerkvijo ni šale. Pa tudi ljudje – fašistoidno servilni navzgor in brutalni navzdol – so po malem uživali v svojem domišljanju, da si pač nekateri kazen – represijo, teror, pekel – zaslužijo (hej, trpljenje je itak pot do »pokore« in »odrešitve«), a presenetljivo pri vsem skupaj je, kako hladno in ignorantsko so stran gledale same ženske, kako so torej same ženske molčale in odobravale to »sveto« nasilje nad ženskami, ki so ga – mimogrede – izvajale ženske, nune, sestre magdalenke. (art & kino)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.