Simon McCleave: Umori na plaži Harlech

+ + +

Na arkadijskem podeželju

Britanski pisatelj Simon McCleave postavlja svoje kriminalke na idilične sipine in zelene griče Snowdonie v Severnem Welsu. Sama krajina, skrivnostna in odmaknjena, lepoto razkrije šele pogledu od zunaj. Zanj poskrbi po mučni londonski policijski epizodi vrnjena preiskovalka, inšpektorica Ruth Hunter, ki jo najprej skoraj degradirajo na mesto izobraževalke otrok o policijskem delu. Vse to, tudi boleče izginotje njene prejšnje partnerice na javnem prevozu brez sledu, jo dela tesnobno, kar ublaži šele na plažo naplavljeno truplo, zaradi katerega se spet vrne na teren in na lov za zlikovci.

Pisci kriminalnih romanov nas hočejo pogosto popeljati na eksotične lokacije, popisane kot v turističnih vodičih, in tudi McCleave se obilno popase na popisih krajine in ne zamudi nobene priložnosti, da bi se poukvarjal z valižanskimi poimenovanji, njihovim izvorom in legendami, povezanimi s kraji. Snowdonia se tako kaže kot skrivnosten kraj z mračno preteklostjo, tudi na obali odkrito truplo bogataša, ki je ravno prodal svoje podjetje z ekološkimi pridelki, razkrije, da je pravzaprav že tretji, ki so ga na lokaciji napadli z nožem. Vsi so sprehajali pse, kot se odkrije ob pomoči lokalnih medijev, ki jih s teorijami o povezanosti oskrbuje bivši detektiv in preiskovalec.

Ob primeru se razkrije marsikaj; ne le da iz policije odtekajo informacije, bivša žena umorjenega ima v njej visoko funkcijo in olepšuje razvezo, menda je bila bistveno manj spravljiva, kot jo hoče prikazati. Umorjeni, še bolj njegov partner, sta imela povezave z mafijsko hobotnico za razpečevanje drog. Ta mafijska naveza je še posebej trn v peti drugega preiskovalca, sodelavca in podrejenega Ruth Hunter, neustavljivega operativca, ki potem teka za osumljenimi in jih, ker je bivši športnik, tudi večinoma dohiti. Ob pogledu na trupla in nemoč policije se v njem kopiči jeza in poplakuje jo z izdatnimi količinami pijače, vedno bolj tudi v službenem času. Vse skupaj jemlje čisto preveč osebno, s čimer ogrozi legitimnost pridobljenih dokazov in ogroža življenja.

Umori na plaži Harlech nalašč priganjajo stvari do roba in čez; osebnosti tistih na strani zakona so problematične, izguba partnerja ali nerazčiščeni odnosi s primarno družino vplivajo na preiskavo, kadar so osebe obremenjene s travmo iz otroštva, so to vedno do roba razcepljenosti osebnosti in čez, če sovražijo kriminalce, jih to obseda in so na robu vigilantstva. S tem dobiva idilično podeželje lastnosti mračnih urbanih predelov, poanta tega pisanja je, da ni razlike med centrom in periferijo, med lokalnim in globalnim, vsaj ne glede okrutnosti kriminala – le embalaža, v katero je kriminalka ovita, torej krajina, je privlačnejša in bolj zelena.