Bojkot slovenskih filmov

Vse bolj kaže, da si bomo v kinu do nadaljnjega le stežka ogledali kak slovenski film. Dogovorjene projekcije ostajajo, novih pa po vsej verjetnosti nekaj časa ne bo, čeprav kinooperaterji tega doslej še niso potrdili. Že zdaj so projekcije s številnimi nagradami ovenčanega filma Urške Djukić Kaj ti je deklica, ki ima potencial, da bi pritegnil množice, nenavadno redke, največji kinooperater Cineplexx ga ne predvaja.

V ozadju je spor med kinooperaterji in organizacijo AIPA, ki je po zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah od začetka lanskega leta pristojna za zbiranje novih nadomestil za igralce oziroma izvajalce v avdiovizualnih delih, ko se ta predvajajo v kinu. Podobna nadomestila pri nas najbolje poznamo iz glasbe – glasbeniki jih že leta prejemajo za predvajanje skladb v radijskem programu. Kot pravijo v organizaciji AIPA, zakon novo obveznost nalaga predvajalcem, torej kinooperaterjem. Po mnenju organizacije jih to postavlja v enakopraven položaj z drugimi, ki takšna nadomestila že plačujejo (kot so lokali, hoteli, kabelski operaterji, televizije in platforme), saj so bili doslej privilegirani.

A kinooperaterji trdijo, da to ne drži. Vztrajajo, da takšno obveznost tudi sami že plačujejo, ko delež od vsake prodane vstopnice namenijo producentu oziroma distributerju filma. Zato ne vidijo razloga, da bi jo plačevali dvakrat. Še več, dvomijo, da so namere AIPA transparentne in legitimne.

Gre torej za različni razlagi predpisov, kar kliče po tem, da se do zapleta opredeli tudi pristojno ministrstvo. Po vsej verjetnosti pa kinooperaterji utrjujejo svoj položaj, če se bodo vendarle morali začeti pogajati o tarifah za nova nadomestila. Dosedanji poskusi organizacije AIPA, ki je te dni izrazila ogorčenje nad tihim bojkotom slovenskega filma, zlasti predvsem sofinancirane Art kino mreže, niso bili uspešni.

Zaradi zapleta pa bomo poleg filmskih ustvarjalcev, zlasti neodvisnih in s tem najranljivejših, najkrajšo potegnili gledalci.