Igor Omerza: Franc Jeza: Separatist

+ + + +

Ko je avtor Franca Jezo razglasil za velikana osamosvojitve in predlagal, da se mu postavi spomenik, je zbudil začudenje in ignoranco. Človek, o katerem slehernik na Slovenskem ne ve nič, naj bi bil deležen državniške slave?

Jeza (1916, Sp. Hajdina pri Ptuju–1984, Trst) je bil zunaj kategorij političnega emigranta. Član OF, zaprt pod fašizmom, poslan v Dachau, po vojni pa urednik Slovenskega poročevalca je bil prototip akterja povojne partijske nomenklature, ki bi lahko napravil lepo kariero pod starim režimom. Toda mož je hotel pisati svobodno, brez cenzorjev za vratom, in tako je leta 1948 prebegnil v Italijo, kjer je deloval v slovenskih programih RAI in pisal v zamejske časnike in revije. In postal ena najbolj zasledovanih tarč UDBE. Praktično zgolj iz njenega arhivskega gradiva je nastala Omerzova knjiga. Jeza je napisal knjigi, ki bi postali uspešnici, če bi prišli med bralstvo: Nova tlaka slovenskega naroda (1959) in Neodvisna Slovenija (1983, soavtor). Temi gospodarskega izkoriščanja v času Jugoslavije in ustanovitev lastne države sta bili živi, a prepovedani. Kako minuciozno je delovala UDBA, pove recepcija njegovega nepolitičnega dela Skandinavski izvor Slovencev (1967). Kot iznajdljiv avtor je dal dostaviti nekaj izvodov knjige knjigarni DZS v Ljubljani in ta je celo prodala dva izvoda, tajna policija je zaplenila preostale ter v zapleteni akciji celo izsledila enega kupca! V drugem primeru pa legendarnega prof. Dušana Pirjevca, ki se je zelo zanimal za prepovedano knjigo.

Jeza je tiskal tudi letake z osamosvojitveno tendenco in jih zatikal za brisalce slovenskih avtov v Trstu in pošiljal na vsemogoče naslove po Sloveniji. UDBA je angažirala mrežo sodelavcev, ki so prestrezali pošto, in vključila celo univ. prof. Mirka Rupla, da je jezikovno in stilistično proučil tekst, ki ga je pripisal Jezi.

Hommage avtorju, nad katerim je bdela falanga udbovcev, ki so skrbeli, da na Slovenskem njegove misli niso dobile bralcev.