The Last Showgirl je za Pamelo Anderson to, kar je bil Rokoborec za Mickeyja Rourkea

Las Vegas je srce in resnica Amerike – tu nič ne traja

za

Popoln mrk srca. The Last Showgirl (Gia Coppola, 2024).

The Last Showgirl je za Pamelo Anderson to, kar je bil Rokoborec za Mickeyja Rourkea – afirmacija spodletelosti ameriškega sna. Las Vegas je srce in resnica Amerike – tu nič ne traja. Na sceni ostaneš le toliko časa, dokler si donosen – potem te odpišejo, odpihnejo, odpustijo. Brez milosti. Tudi lasvegaški revijski šov Le Razzle Dazzle, kičast in artificielen kot Las Vegas, se je izpel, ni več donosen, zato ga bodo vrgli v smeti, kar potre Shelly (Pamela Anderson), eno izmed plesalk (no, »zadnjo plesalko«), ki je bila dolga leta zaščitni znak tega šova, zdaj pa nenadoma ostane brez prihodnosti. Las Vegas, anus kapitalističnega hazarda, hoče bolj »umazane« šove. Shelly se patetično zatopi v preteklost, zamujene priložnosti, napačne odločitve, neuresničena pričakovanja, pretirane sanje in travmatični odnos s hčerko (Billie Lourd), ki jo je – zaradi plesne kariere – prepustila njenemu očetu, a tudi v utopično plesno skupnost, alternativno »družino«, ki jo je v vseh teh letih spletel Le Razzle Dazzle, od katerega je bila neločljiva, tako kot je Pamela Anderson neločljiva od Obalne straže.

The Last Showgirl je videti kot biografija Pamele Anderson, zvezdnice slovitega televizijskega šova, ki je postal njena večna ječa.

In The Last Showgirl je res videti kot biografija Pamele Anderson, zvezdnice slovitega televizijskega šova, ki je postal njena večna ječa – njen največji uspeh, njen največji hit je vedno znova deloval kot večni dokaz njene »omejenosti«, kot večni argument za podcenjevanje njenih igralskih sposobnosti, kot večni argument za njeno neločljivost od same Obalne straže. Pamela Anderson ni dobila oskarjevske nominacije – tako kot Mickey Rourke ni dobil oskarja. (VOD)

u1mZM8OEmHE