Amater

zadržan +

Kdo mi ubije ženo?

Ali lahko človek, ki ni morilec, postane ultimativni morilec, morilski stroj? Zlahka – iz ljubezni. Rami Malek – še včeraj Mr. Robot, Lyutsifer Safin in Freddie Mercury – igra Charlieja Hellerja, briljantnega matematika široko odprtih oči, ki je tako dober kriptograf, da lahko dela le za Cio. Ja, parkiran je v Langleyju. In ja, obvlada le to – kriptografijo. Ni tajni agent. Ne hodi na misije. Nima pištole. Le analizira. Toda ko mu globalni teroristi – takšni, ki običajno užalijo, mučijo in razjezijo Jasona Bournea, Ethana Hunta, Jacka Reacherja in Johna Wicka – v Londonu ugrabijo in umorijo ženo (Rachel Brosnahan), ki jo ima raje od kriptografije, sklene, da se bo maščeval in da jih bo pobil. Brez milosti in brezobzirno. Vigilantsko. Enega za drugim. Kot Paul Kersey.

Morilska sla je že v njem, polkovnik Henderson (Laurence Fishburne), njegov mentor in trener (njegov handler, njegov Q), mu vcepi le še ekspertnost in samozavest, ne pa tudi samoironije, zato potem po Evropi – od Londona in Marseilla do Madrida in Carigrada – divja in mori tako konsistentno smrtno resno, da vam gre na smeh. Tem bolj, ker so nekatere likvidacije (bazeni postajajo čedalje hujše morije), ki jih zrežira, res popolne komedije – duhovite, lucidne, zabavne, z želom. Sebi navkljub. Heller postane Hell. Sporočilo Amaterja, sicer rimejka trilerja iz leta 1981 (Hellerja je igral John Savage), pa je očitno: vsak človek komaj čaka, da lahko začne ubijati. Potrebuje le pretvezo. Izgovor. Nekaj perverznega je v tem. Heller se maščuje iz ljubezni, toda v njegovi ljubezni odmeva: komaj čakam, da mi kdo ubije ženo! Da bom lahko pobijal! Da bom lahko pravi moški! S široko zaprtimi očmi. (kino)