25. 4. 2025 | Mladina 17 | Kultura | Film
Slovenski filmi, ki jih vse preredko vidimo
Festival filmov po izboru Marcela Štefančiča, jr., ki bo v petek, 2. maja, med 14. uro in polnočjo v ljubljanskem Kinodvoru pokazal, zakaj v Sloveniji ni mogoče uspeti
Balada o trobenti in oblaku
Na drugomajskem festivalu Slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, bodo tokrat zavrteli Štigličevo Balado o trobenti in oblaku (1961), enega izmed najboljših slovenskih filmov, reimaginacijo Fordovih Iskalcev (1956) in anticipacijo Scorsesejevega Taksista (1976), in štiri briljantne filme iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja – Pavlovićevo Rdeče klasje (1970), zgodbo o vzponu in propadu stalinista, ki ne ve, da revolucija vedno preseže svoje cilje, Duletičev Na klancu (1971), zgodbo o ljudeh, ki se opijajo s sanjami, a v sanjah potem tudi umirajo, Hladnikovo Maškarado (1971), najradikalnejši in najdrznejši slovenski film vseh časov, in Klopčičevo Vdovstvo Karoline Žašler (1976), v kateri Katarina Blum Daleč od ponorelega sveta obtiči v Hiši lutk.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
25. 4. 2025 | Mladina 17 | Kultura | Film
Balada o trobenti in oblaku
Na drugomajskem festivalu Slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, bodo tokrat zavrteli Štigličevo Balado o trobenti in oblaku (1961), enega izmed najboljših slovenskih filmov, reimaginacijo Fordovih Iskalcev (1956) in anticipacijo Scorsesejevega Taksista (1976), in štiri briljantne filme iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja – Pavlovićevo Rdeče klasje (1970), zgodbo o vzponu in propadu stalinista, ki ne ve, da revolucija vedno preseže svoje cilje, Duletičev Na klancu (1971), zgodbo o ljudeh, ki se opijajo s sanjami, a v sanjah potem tudi umirajo, Hladnikovo Maškarado (1971), najradikalnejši in najdrznejši slovenski film vseh časov, in Klopčičevo Vdovstvo Karoline Žašler (1976), v kateri Katarina Blum Daleč od ponorelega sveta obtiči v Hiši lutk.
Francka (Štefka Drolc), protagonistka filma Na klancu, je skromna šivilja, ki ob koncu 19. stoletja služi kot dekla. Moški iz višjega razreda, s katerim se zaplete, jo zavrže, tako da potem v veliki revščini rojeva otroke, toda Tone (Janez Bermež), njen mož, sicer krojač, je medla, omahljiva, pasivna figura, ki se zapije in odide v tujino. A zapustijo jo tudi otroci, ki drug za drugim propadejo, zato ostane brez svoje vojske, brez revolucionarnega potenciala, ki ga je v slovenskem imaginariju utelešala velika družina.
Francki življenje ne uspe. In tudi z revolucijo – s prihodnostjo – ne bo nič. Slovenski filmi so bili v sedemdesetih temeljiti, odločni in intrigantni prav v tem, da so Slovenijo vztrajno, sistematično in že kar konceptualno prikazovali kot spodletelo deželo, kot deželo, v kateri je nemogoče uspeti.
Južeka Hedla (Rade Šerbedžija), nekdanjega partizana, ki se v Rdečem klasju preživlja kot brutalni partijski organizator zadruge, na koncu zaradi uboja zaprejo, tako da pristane med tistimi, ki jih je sam zaprl in teroriziral, Dina (Vida Jerman), ki jo v Maškaradi premami »ilegalni« seks, ostane brez moža (Miha Baloh) in mladega ljubimca (Igor Galo), Karolina Žašler (Milena Zupančič) pa se na koncu z raketo proti toči izstreli nekam pod oblake, tja, kamor so se stegovale njene iluzije.
Zbežite – v kino!
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.