13. 5. 2008 | Mladina 17 | Svet | Komentar
Bitka za Pensilvanijo
Zakaj se je Hillary vrnila, zakaj ji to ne bo pomagalo in zakaj so Američani spet glasovali proti svojim interesom
Zadnje dni pred primarnimi volitvami v Pensilvaniji je na internetu krožil satirični video z naslovom: How Hillary Can Still Win. Po naše: Kako lahko Hillary še vedno zmaga. Kako lahko torej Hillary v številu delegatov še vedno premaga Baracka Obamo? Matematično je to sicer nemogoče, kot nas že uvodoma opozori filmček, toda če pogledate fakte, je to še vedno mogoče. Hillary bi morala najprej v Pensilvaniji dobiti 63% glasov. Ker to še zdaleč ne bi bilo dovolj, bi morala dobiti tudi vse naslednje primarne volitve - v Zahodni Virginiji, Kentuckyju, Indiani, Severni Karolini, Južni Dakoti, Montani in Oregonu, pa še na Portoriku in Guamu. In ker tudi tako še vedno ne bi zbrala zadostnega števila delegatov, bi morala zmanjšati število delegatov, ki jih je osvojil Obama. Pomeni, da bi morala sesti v časovni stroj, odpotovati v leto 1803 in preprečiti ameriški nakup Louisiane - s tem manevrom bi se znebila zahodnih in srednjezahodnih držav, ki favorizirajo Obamo. Ker pa tudi to še vedno ne bi bilo dovolj, bi morala odpotovati še v leto 1865 in južno vojsko popeljati do zmage nad Severom, tako da bi se lahko Jug odcepil od Amerike - s tem manevrom bi se znebila Juga, ki favorizira Obamo. Preostalo bi le še 11 severnih držav: Hillary je zmagala v šestih, Obama pa v petih. Pomeni, da bi Hillary postala predsednica enajstih Združenih držav Amerike.
Problem je v tem, da je Amerika za Hillary prevelika, da nima časovnega stroja, da ne more odpotovati niti v leto 1803 niti v leto 1845 in da v Pensilvaniji ni dobila 63% glasov, ampak le 55%. Kar pomeni, da je pridobila le okrog 15 delegatov več kot Obama. Toda že to, če bi v Pensilvaniji, ki je sicer demografsko ukrojena zanjo (veliko proletarskih belcev, starih, katoličanov in žensk, ki so jih možje prevarali, velika nostalgija po Billu Clintonu in njegovi »dobri ekonomiji«), dobila 63% glasov, bi bil tak sci-fi kot časovni stroj. Še hujši sci-fi bi bil, če bi zmagala na vseh naslednjih primarnih volitvah. Kot kažejo sondaže, bo Obama zmagal v Severni Karolini, Oregonu in Južni Dakoti, v Indiani in Montani ter na Guamu bo rezultat dokaj izenačen, medtem ko bo Hillary, kot kaže, zmagala le v Zahodni Virginiji in Kentuckyju ter (morda) na Portoriku, pa še to ji ne bo prineslo kake posebnega delegatskega preboja, saj bodo demokrati delegate proporcialno razdelili med oba kandidata, pač glede na njune rezultate v posamičnih volilnih okrožjih. Tako kot so jih razdelili v Pensilvaniji in še prej v drugih državah. Pomeni, da je povsem mogoče, da Hillary do konca primarnih volitev razlike v številu delegatov ne bo zmanjšala, vsaj ne bistveno. Obama bi imel še vedno kakih 130 delegatov več. Toda če pozabimo na sci-fi in satire: če bi se mu hotela kredibilno približati, potem bi morala že v Pensilvaniji zmagati za 25%, v Zahodni Virginiji in Kentuckyju ter na Portoriku za 20%, jasno, pod pogojem, da v ostalih državah - v Indiani, Severni Karolini, Južni Dakoti, Montani in Oregonu - z njim najmanj remizira, kar pa je spet le povsem teološki sci-fi.
Njen scenarij je na dlani: če Obame v številu delegatov ne morem več ujeti, potem moram ustvariti vsaj vtis, da med nama ni razlike. In kako lahko ustvari ta vtis? Prvič, razliko v številu delegatov mora čim bolj zmanjšati - če za tri delegate, pa za tri delegate. Vseeno. Samo da se zmanjša. Obama ima trenutno okrog 130 delegatov več, če štejete delegate in tiste superdelegate, ki so se do sedaj že izjasnili, koga preferirajo. Če štejete samo delegate, potem ima še večjo prednost (okrog 150). Hillary trenutno preferira več superdelegatov kot Obamo (258 vs. 232), pa četudi je Obama osvojil več delegatov, kar je zanjo vzpodbudno. Drugič, zmanjšati mora razliko v številu volilnih glasov - Obama trenutno vodi za 600.000 glasov. V Pensilvaniji je razliko zmanjšala za 200.000 glasov, toda do konca so na voljo le še bistveno manjše države, ki takih skokov ne bodo več omogočale. Tretjič, v nacionalnih sondažah mora čim bolj zmanjšati razliko med sabo in Obamo, kar ji trenutno uspeva - pred Pensilvanijo je Obama vodil le za 2%. Četrtič, v nacionalnih sondažah mora čim bolj zmanjšati razliko med sabo in McCainom, kar ji prav tako uspeva - pred Pensilvanijo sta bila praktično poravnana. Petič, javnost in superdelegate mora stalno opozarjati, da bi ji morali - magari imaginarno - prišteti tudi delegate, ki jih je osvojila na Floridi in v Michiganu: oboje primarne volitve je namreč demokratska stranka razveljavila. In šestič, javnost in superdelegate, izmed katerih se jih 300 še vedno ni izjasnilo, mora stalno opozarjati, da je zmagala v vseh največjih ameriških državah (Kalifornija, Teksas, Ohio, New York, New Jersey, Pensilvanija), kar pomeni, da je izvoljiva. In s temi šestimi elementi bo skušala Hillary pri javnosti in superdelegatih ustvariti vtis, da je bolj izvoljiva kot Barack Obama in da ima novembra na generalnih predsedniških volitvah proti republikanskemu kandidatu Johnu McCainu več možnosti kot Obama. Kar pa bo spet problem - nacionalne sondaže namreč kažejo, da ima Obama proti McCainu toliko možnosti kot Hillary.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.