Kapsule

Izgubljena cesta (Lost Highway, 1997, David Lynch)

Izgubljena cesta izgleda kot kak kafkovski »proces«, na katerem ljudi obsodijo »brez razloga«. In ne le da jih obsodijo brez razloga, ampak jih obsodijo tako, da tega sploh ne opazijo. Rečeno naravnost, Izgubljena cesta izgleda kot agonično pulziranje Procesa. In sled Procesa vodi potem v Grad, ki je danes, po mnogih letih, nazadoval v hladno, odmaknjeno, napol mumificirano lynchevsko predmestno hišo, v kateri živita anksiozni, bazično neuspešni saksofonist (Bill Pullman) in njegova mesečna, rahlo blodna, strupeno fatalna žena (Patricia Arquette). To, kar je med njima, ni kemija, ampak obsodba - obsojena sta drug na drugega. In to tako, kot je bil film noir vedno obsojen na izgubljene ceste, ki ne peljejo v prihodnost, zavožene saksofoniste, fatalne ženske in misteriozno »usodo«, ki se zgrne nad vse to. Toda usoda v Izgubljeni cesti se ne skriva, kot to rad počne Bog, ampak pride posneta - na videokaseti. Usoda se je modernizirala. Okej: reinkarnirala. Šla je s časom. Izgubljena cesta je paranoidni, nadrealistični, morbidni, baročni, kapriciozni, halucinantni, metamorfni fleš, poln ust in oči v velikih planih, ki grozijo, da bodo požrli film, ki pelje na Mulholland Drive.

Kansas City: Robert Altman, kralj sedemdesetih (M*A*S*H, Nashville, Privatni detektiv, Kvartopirec in prostitutka), ki je umrl pred dobrim letom in pol, se je rodil v Kansas Cityju. In tole je njegov hommage temu mestu, v katerem se jazz, rasna politika, demokratska stranka, korupcija, brutalni gangsterizem, cinični množični mediji in ameriški sen leta 1934 - na dan predsedniških volitev - zlijejo v tipično ameriško katastrofo, groteskno grimaso zgodovine. Jennifer Jason Leigh, Miranda Richardson & Steve Buscemi.
Kruh naš vsakdanji: Sijajni avstrijski dokumentarec o tem, kako v Evropi nastaja hrana - od mesa do zelenjave. Brez komentarja, brez intervjujev. Slišali boste le naravne, »atmosferske« zvoke, ki pa niso ravno tisto, kar hočete poslušati, ko jeste. To, kar jemo, nastaja kot kak kubistični vic. Kot popolna konceptualna študija naše odtujenosti, naše tišine in naše obsedenosti s hladno, industrijsko učinkovitostjo, ob kateri najprej pomislite na nacistični Holokavst. Tega v reklamah za »slovensko košarico« zagotovo ne boste videli.

Twin Peaks - Ogenj hodi z menoj: Tale film je David Lynch posnel kmalu po TV seriji Twin Peaks, ki se je prelevila v kult in hit, zato ne preseneča, da najprej zagledamo televizor, ki le hrešči, ves bel in mrtev - programa je konec. Lynch hoče reči: ko se je iztekla serija Twin Peaks, je vaš televizor ostal brez programa! In tako dobite predzgodbo serije Twin Peaks, ki prikazuje zadnje dni v življenju Laure Palmer, narkonimfete, ki je za svoje malo, prisrčno mesto preprosto preveč moderna in preveč živa. Sheryl Lee & David Bowie.