30. 5. 2008 | Mladina 22 | Svet | Komentar
Ženska na robu živčnega zloma
Zakaj je Hillary Clinton izgubila volitve in zakaj ji atentat na Baracka Obamo ni uspel
Ko so Hillary Clinton prejšnji petek vprašali, če si ji ne zdi, da njeno vztrajanje v izgubljeni predvolilni tekmi, ne ogroža enotnosti demokratske stranke, je rekla: »Moj mož je leta 1992 nominacijo dobil šele po zmagi v Kaliforniji, kar je bilo nekje sredi junija. In vsi se spomnimo, da je bil Bobby Kennedy umorjen junija, v Kaliforniji.« Kdo ve, morda bo junija umorjen tudi Barack Obama. Le zakaj bi kampanjo prekinila? Počakajmo še malo. Vsi so bili zgroženi in šokirani in užaljeni, ko je rekla, kar je rekla, in ko se je zazdelo, da pri predsedniški kandidaturi vztraja zato, ker računa, da bodo Obamo ubili. Toda zgroženost, šokiranost in užaljenost so povsem odveč: Hillary je rekla le to, kar je morala reči. Ali natančneje: lahko je rekla le še to - vse ostalo je že rekla. Busha je v napad na Irak prisilil Bog - Hillary je v atentat na Obamo prisilil Edward Kennedy, ki so ga malo prej hospitalizirali s fatalno diagnozo. Ko se je Hillary opravičevala za svojo »napako«, je rekla, da se je na Bobbyja spomnila zato, ker je zadnje dni zelo veliko mislila na Edwarda. Jasno, Edward je brat Johna in Bobbyja, ki je bil ustreljen junija 1968, le dva meseca po Martinu Lutherju Kingu. Bobbyja Kennedyja in Martina Lutherja Kinga je očitno zmiksala v eno osebo - v Baracka Obamo. Ne ravno po naključju: ne pozabite namreč, da je Edward Kennedy podprl Obamo, ne pa Hillary, kar je predstavljalo eno izmed ključnih prelomnic te kampanje. Toda ironično: zakaj je Edward Kennedy podprl Obamo, ne pa Hillary? Menda je pobesnel, ko so na nekem predvolilnem shodu v New Hampshireu med predstavljanjem Hillary Clinton rekli tudi tole: »Enega izmed ostalih kandidatov primerjajo z Johnom F. Kennedyjem. Toda Kennedyja so ustrelili.«
Ko je moški v krizi srednjih let, stalno poudarja, kako še ni mrtev, kako ima ogromno energije, kako čuti blazno moč, kako je v vrhunski formi, kako se ni še nikoli počutil mlajšega. Hillary Clinton izgleda kot moški v krizi srednjih let: stalno dokazuje, da je še vedno živa. Ob vsaki zmagi na primarnih volitvah je poudarjala, kako je še vedno v igri, kako še ni odpisana, kako se počuti sijajno in kako čuti blazno moč, pa četudi je volitve - in nominacijo demokratske stranke - že davno izgubila. Zato izgleda še toliko bolj patetično. Še toliko bolj smešno. Njena predvolilna kampanja že dolgo ni več predvolilna kampanja, ampak le še promocijska turneja, le še upokojensko srečevanje s klubi oboževalcev. Kar izgleda hudo napak. No, kot huda napaka - hujša od tega, kar je rekla. In kot veste, so to, kar je rekla, razglasili za »hudo napako«, celo za njeno »najhujšo napako«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.