Kapsule

Jesse James in strahopetni Robert Ford (The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, 2007, Andrew Dominik)

Eden izmed najboljših filmov lanskega leta in eden izmed najboljših vesternov po Divji bandi, ki je bila posneta že davnega leta 1969. Ziblje se v ritmu žita, ki valovi v vetru. V ritmu vetra, ki liže umazani, blatni, hladni divji zahod. V ritmu divjega zahoda, ki izginja. V ritmu Kvartopirca in prostitutke, le da soundtrack Leonarda Cohena zamenja soundtrack Nicka Cavea. Neizbežnost že dolgo ni bila tako neizbežna. Ritem tej neizbežnosti pa dajejo neizbežne misli Jesseja Jamesa (Brad Pitt), bandita, ki se je prelevil v pop idola, zvezdnika divjega zahoda, in Boba Forda (Casey Affleck), njegovega fana, sicer člana njegove bande, ki jo počasi jemlje vrag. Fan, ki se s svojim idolom tako identificira, da ga hoče ubiti, ker je to edini način, da postane on, mora svoje morilske, atentatorske misli obvladovati, medtem ko karizmatični idol ve, da ga lahko reši le nepredvidljivost, stkana iz paranoje. Drug drugemu lezeta v glavo, kot da ju je okužilo stoletje, ki se še ni začelo. Film Jesse James in strahopetni Robert Ford, ki ga je posnel novozelandski režiser Andrew Dominik, avtor Chopperja, je mojstrovina zadrževanja tega, kar je neizbežno.

The Rolling Stones - Bridges to Babylon Tour '97-98: Rollingi odprejo s štiklom »I Can Get No Satisfaction«, ki je najboljši rezime njihove kariere.

Alvin in veverički: Če uživate v previsokih obratih, potem si poglejte tale mjuzikl, v katerem komponist, ki mu ne gre, nabaše na veverice, ki jim gre.

Dr. Dolittle 4: Če so filmi izpolnitve želja, potem bi - sodeč po temle filmu - Američani radi imeli občutljivega, ekološko osveščenega predsednika. Belca.

Jaz, legenda: V New Yorku ni več žive duše. Mesto je okužil fatalni virus in ga spremenil v Ground Zero. Nič ni bolj srhljivega od New Yorka, v katerem ni več nikogar, obenem pa ni nič bolj spektakularnega od New Yorka, ki izgleda kot konceptualni state-of-the-art, kot arty kombinacija inštalacije, asemblaža, brklarije, »najdenih objektov« in performansa Willa Smitha, edinega preživelega, turista v tematskem parku destrukcije, v katerem je nekdo trupla retuširal. Posebna izdaja vsebuje dve verziji filma, tudi tisto s happy endom.

Družina Savage: Brat in sestra, Philip Seymour Hoffman in Laura Linney, falirana pisateljica in falirani profesor, ki živita na drugih koncih Amerike in ki se že dolgo nočeta več igrati na istem dvorišču, izvesta, da zdravje njunega očeta, na katerega nimata lepih spominov, peša. Razlog več, da film ne varčuje z mučnimi, mračnimi situacijami, ki izgledajo tako nelagodno, kot da hočejo živeti v ločenih filmih, in ki lepo kažejo, kako morbidno, dementno in patološko sled za sabo pušča »ameriška družina«. Družina je bolezen. In občutek krivde je njen virus.