19. 6. 2008 | Mladina 25 | Svet | Komentar
Ad hominem
Kako skuša Barack Obama ovreči trače, šmir in teorije zarote
Najprej pridejo laži - in potem pride resnica. In potem pridejo spet laži - in potem pride spet resnica. In potem pridejo spet laži - in potem pride spet resnica. In potem pridejo spet laži - in potem pride spet resnica. Tako izgleda spletna stran FightTheSmears.com, ki jo je lansiral predvolilni štab Baracka Obame, predsedniškega kandidata demokratske stranke. Cilj te spletne strani je, da sproti razkrinkuje in razbija vso umazanijo, ves šmir, vse klevete in vse trače o Obami. Nič, Obama se skuša očitno tudi na tak način zaščititi pred »široko desničarsko zaroto«, o kateri je pred leti govorila Hillary Clinton, tedaj še Prva dama, ko je »republikanski propagandni stroj« tako rekoč serijsko bruhal trače, šmir, urbane legende in teorije zarote. Da se je »republikanski propagandni stroj« že sprožil, ni nobenega dvoma, kar pomeni, da se šmir spet bujno širi in da je napočil čas, da se vrne udarec »politiki, ki religijo uporablja kot klin, patriotizem pa kot gorjačo, in ki v nasprotnikih ne vidi tekmecev, ki jih je treba izzvati, ampak sovražnike, ki jih je treba demonizirati«. Zato tudi ne preseneča, da spletna stran FightTheSmears.com, ki skrbi, da se širi resnica, izgleda kot tiste spletne strani, ki razkrinkujejo in razbijajo teorije zarote. Najprej na hitro povzamejo to ali ono teorijo zarote, potem pa navedejo fakt, ki to teorijo ovrže. Tudi spletna stran FightTheSmears.com najprej povzame laž ali zbirko laži o Obami, potem pa navede fakt, ki vse te laži ovrže. Elegantno, preprosto, kratko, jedrnato, vsem razumljivo. Ironično, spletna stran FightTheSmears.com, sicer sequel Obamove spletne strani facthcheck.barackobama.com, ki so jo lansirali lani novembra, spominja na spletno stran snopes.com, ki - dramaturško podobno (laž-resnica, laž-resnica itd.) - razkrinkuje laži, mite, urbane legende in teorije zarote, tudi tiste, ki zadevajo Obamo.
Pa pojdimo po vrsti. Spletna stran najprej povzame laži o Michelle, Obamovi soprogi, ki jo konzervativne TV postaje, recimo Fox News, pejorativno imenujejo »mati Obamovega otroka« in ki si je bes konzervativne javnosti »prislužila« s tem, ko je rekla, da je šele zdaj, v času moževe kandidature, »prvič ponosna na svojo domovino«. Laž št. 1: »Rush Limbaugh je 30. maja rekel, da se govori, da obstaja posnetek Michelle Obama, ki na prižnici Trinity United Church of Christ izreče besedo 'belček'.« Resnica: »Tak posnetek ne obstaja. Michelle Obama ni govorila s prižnice Trinity United Church of Christ in ni uporabila te besede.« Laž št. 2: »Blogar Larry Johnson je 31. maja zapisal, da bo kmalu dodal 'novo in dramatično nadaljevanje te zgodbe. Do ponedeljka zjutraj, do devete ure, bo vse jasno. Zdaj vem, zakaj so bili tisti, ki so ta posnetek videli, tako zaprepadeni. Barackov glavobol se šele začenja'.« Resnica: »Johnson nadaljevanja te zgodbe ni podal.« Laž št. 3: »Roger Stone, dobro znani jurišnik republikanske stranke, je 1. junija na TV postaji Fox News rekel, da 'krožijo kredibilne govorice, da obstaja neizbrisen zapis' posnetka Michelle Obama, ki uporabi izraz 'belček'.« Resnica: »Stone je 2. junija priznal, da ne pozna nikogar, ki bi videl posnetek, in da gre morda le za potegavščino.« Laž št. 4: »Posnetek Michelle Obama je bil narejen med 26. junijem in 1. julijem 2004 v Chicagu, Illinois, na konferenci koalicije Rainbow/PUSH v Trinity United Church, specifično - na Ženskem dogodku.« Resnica: »Michelle Obama ni sodelovala v debati, konferenca koalicije Rainbow Push je bila v Sheratonu.«
Laži tako vedno pripeljajo do resnice. In obiskovalec spletne strani je vabljen, da to resnico pošlje naprej - prijatelju, znancu, kontaktu, simpatizerju Obame in vsem tistim, za katere ve, da so nasedli tračem o Michelle Obama. Spread the truth about Michelle! Spletna stran razkrinka tudi druge laži, tudi druge trače. Recimo: da Obama ni rojeni Američan. Priložen je certifikat, ki potrjuje, da je bil rojen leta 1961 na Havajih, in to dve leti po tem, ko so Havaji postali nova ameriška zvezna država, kar seveda pomeni, da po 14. amandmaju ameriške ustave velja za rojenega državljana, da je torej »citizen at birth«. Ali pa: da je Obama musliman, da se je šolal v »radikalni madrassi« in da je ob slavnostni prisegi v senatu prisegel na Koran. Priloženi so videoposnetki in fotografije, ki vse to ovržejo. »Senator Obama ni bil nikoli musliman niti ni bil nikoli vzgajan kot musliman, ampak je predan kristjan.« Hja, prisegel je na Biblijo. Na družinsko Biblijo. Ali pa: da Obama noče izreči Zaobljube. Saj veste, sankrosantne in ritualne »Pledge of Allegiance«, ki jo je pred dobrimi stotimi leti napisal krščanski socialist Francis Bellamy in s katero Američani na javnih prireditvah in proslavah - tudi pred vsako kongresno sejo - izpovejo svojo zvestobo »zastavi Združenih držav Amerike in republiki«, »eni naciji pod Bogom, nedeljivi, s svobodo in pravico za vse.« Priložena je fotografija, na kateri se vidi, kako Obamo to Zaobljubo ne le izreka, ampak tudi vodi - 21. junija 2007 v senatu.
Tudi citati iz Obamovih knjig Dreams from My Father in Audacity of Hope so postali zelo priljubljeno orodje za boj proti Obami, toda ne pravi, avtentični citati, ampak sfrizirani in ponarejeni, pač prirejeni potrebam napadalca, zato spletna stran razkrinkuje tudi te lažne, fiktivne citate, ki obsedajo desne medije, desne bloge, desne e-maile, desni šmir in desni, nacionalistični, ultrapatriotski forumi a la FreeRepublic.com. V knjigi Dreams from My Father naj bi Obama zapisal: »Tolažbo sem našel v gojenju predirljivega občutka zamere in sovraštva do materine rase.« Resnica: »Nič, kar bi bilo podobno temu citatu, se ne pojavi v knjigi Dreams from My Father.« Desni šmir skuša na vsak način dokazati troje: prvič, da Obama dejansko sploh ni Američan, drugič, da ni patriot, in tretjič, da ni kristjan. Plus: da prezira Ameriko in belce. In seveda: da je v resnici »mandžurski kandidat«, neke sorte agent »radikalnega islama«. Zato ne čudi, da po spletu, predvsem po desni blogosferi, in desnih radijskih postajah, ki jih pilotirajo prorepublikanski jurišniki a la Rush Limbaugh, kroži tudi tale »citat« iz Obamove knjige Audacity of Hope: »Če se bo politični veter obrnil v grdo smer, bom ostal na strani muslimanov.« Točno, skrajni desničar ali pa povsem banalni, vsakdanji republikanec, ki skuša javnost odvrniti od Obame, mora le bombastično navreči ta »citat«, ki zveni kot potrditev vseh govoric o Obami - da ni pravi Američan, da ni patriot, da ni kristjan, da je nastrojen protiameriško in da je »mandžurski kandidat«. Še huje, ta »citat« zveni kot vojna napoved: Če bodo Ameriko napadli muslimani, bom na njihovi strani! Živo si lahko predstavljate, s kakšnim veseljem so ta »citat« posvojili tisti, ki so rekli, da sta si Obama in Michelle ob osvojitvi predsedniške nominacije čestitala tako, kot si čestitajo teroristi.
Toda ta »citat« je v resnici le fabrikacija, ki čaka na prava ušesa. Ali bolje rečeno: ta »citat« je iztrgan iz konteksta, v katerem ima kakopak povsem drugačno sporočilo. Citat je iztrgan iz tistega dela knjige, kjer Obama opisuje svoje obiske imigrantskih skupnosti. »Po 11. septembru so moja srečevanja z arabskimi in pakistanskimi Američani pridobila na urgentnosti, to pa zato, ker so jim zgodbe o aretacijah in FBI-jevskih zasliševanjih ter težki pogledi sosedov zamajali občutek varnosti in pripadnosti. To jih je spomnilo na to, da ima zgodovina priseljevanja v tej deželi mračno ozadje; potrebovali so zagotovila, da njihovo državljanstvo res nekaj pomeni, da je Amerika iz svojega interniranja Japoncev v času II. svetovne vojne potegnila kak nauk in da bom na njihovi strani, če se bo politični veter obrnil v grdo smer.« Citat, ki ga gonijo republikanci in njihovi mnogi substituti, nima torej nobene zveze s kontekstom, v katerega ga postavlja knjiga. Daleč od pete kolone. Daleč od »mandžurskega kandidata«. Daleč od protiameriškega sentimenta. Prej narobe: bolj proameriški pasus si težko predstavljate. O, še več: ta pasus zveni kot sodobni prevod Zaobljube.
Bush McCain Challenge
Spletna stran FightTheSmears.com ni forumska, kar pomeni, da ne omogoča niti dopušča nobenih komentarjev, pripomb, debat ali podvprašanj - tu so le laži in resnica, ki čaka, da se razširi. Thanks for your help! Sploh pa, spletna stran je izdelana tako, da lahko svojemu prijatelju, znancu ali pa kontaktu odpošlješ le resnico, ne pa tudi laži. Hočem reči: prijatelju, znancu ali pa kontaktu lahko odpošlješ laž, toda obenem mu avtomatično poveš tudi resnico. Spletna stran pa je vendarle dvorezna: po eni strani je res dobro marketinško orožje in orodje za razkrinkavanje laži in tračev, po drugi strani pa je darilo vsakemu desničarskemu aktivistu, ki lahko tako na enem mestu najde vso municijo za šikaniranje in rušenje Obamove kredibilnosti. Toda Obama očitno računa na to, da ljudje raje širijo resnico kot laži - vsaj ljudje na spletu. Obama torej računa, da bodo ljudje prav na spletu, tem »tveganem« prostoru, v katerem mrgoli netočnosti, polresnic in laži, cenili faktično, preverjeno, potrjeno, dokumentirano resnico. In Obama ima vse razloge, da zaupa spletu in spletni skupnosti - prav prek spleta je namreč, v obliki multimilijonske množice malih donacij, zbral večino denarja za svojo predvolilno kampanjo. Bistveno več kot Hillary, da o Johnu McCainu niti ne govorimo. Poleg tega pa raziskave kažejo, da ima Obama v spletni skupnosti precej večji ugled kot McCain, pa četudi se je YouTube šibil pod »protiameriškimi« in »protibelskimi« pridigami pastorja Jeremiaha Wrighta, ki so podžigale širjenje protiobamovskega šmira in plastenje konspirologije.
Nekateri, recimo revija Wired, so takoj poudarili, da je spletna stran FightTheSmears.com narejena tako, da jo bodo blogarji zagotovo spremenili v svoj link in da se bo prebila proti vrhu Googlovih zadetkov. Če boš recimo v iskalnik vpisal »obama muslim« ali pa »michelle obama whitey«, se ti bo med prvimi zadetki prikazala spletna stran FightTheSmears.com, ki bo trač ovrgla. Nič, Obama noče, da bi trači postali fakti. Kdaj trač postane fakt? Če ga ne zanikaš. Če ga ne ovržeš. Če ga ignoriraš. Če rečeš »brez komentarja«, namreč trač ne izgine, ampak se začne vse bolj in bolj napihovati, nanj pa se lepi vse več in več špekulacij in pomožnih tračev, tako da ga moraš potem ovreči, toda tedaj, ko to storiš, je že tako velik in tako napihnjen, da izgleda celo bolj kredibilno kot ovržba. A po drugi strani: če ga - recimo na kaki tiskovni konferenci - ovržeš, ga s tem le legitimiraš. Pomeni, da trač ne izgine, ampak se začne spet spiralno valiti, obenem pa začne dobivati nove spine & twiste, ki se potem običajno končajo s kakim zvitim časopisnim naslovom. Recimo: Obama zanika, da je musliman! Ali pa: Obama zanika, da podpira al-Kajdo! Ne brez razloga: kot kažejo sondaže, dobrih 10% Američanov verjame, da je Obama musliman.
Obama skuša s spletno stranjo FightTheSmears.com ubiti prav to spiralo tračev, ki je dala traču o tem, da je musliman, 10-odstotno »podporo«. Računa pač, da bo ta spletna stran povečala promet z resnico. Več e-mailov, ko bo odposlano s te spletne strani, več resnice bo v obtoku. In bolj bo predvolilni trg zasičen s fakti, ki bodo postali Obamov ščit. S to spletno stranjo je svojo predvolilno kampanjo še bolj interaktiviral - vsakdo se lahko vključi, vsakdo lahko postane aktivist, vsakdo lahko postane produktiven, vsakdo lahko postane oznanjevalec resnice, del živega ščita. Hej, celo tujec, ki nima volilne pravice. Ki ni bil rojen v Ameriki. Ki nima ameriškega državljanstva. In ki ni bil še nikoli v Ameriki. Z eno besedo: Obama računa, da bo to zasenčilo in preglasilo potencialni swiftboating. Da se mu torej ne bo zgodilo to, kar se je leta 2004 med presedniško predvolilno kampanjo zgodilo Johnu Kerryju, ko je na lepem postal tarča druščine Swift Boat Veterans for Truth, vietnamskih veteranov, ki so počeli vse, da bi Kerryja čim bolj diskreditirali - da bi čim bolj diskreditirali njegovo služenje v Vietnamu, njegovo poveljevanje, njegov heroizem, njegove bojne rane, njegova vojna odlikovanja in njegov patriotizem in da bi dokazali, da je neprimeren za ameriškega predsednika. Širili so šmir in laži, snemali propagandne TV spote in dokumentarce ter pisali knjige. Svoj swiftboating so spremenili v predvolilno franšizo - in nov terminus technicus, v nov izraz za »širjenje šmira«.
Ironično: ista desničarska šmir-mašina, ki skuša zdaj diskreditirati Obamo, je leta 2000 diskreditirala njegovega republikanskega protikandidata za Belo hišo, Johna McCaina. Ko je McCain nepričakovano dobil primarne volitve v New Hampshireu, se je sprožila šmir-mašina, ki mu je med drugim podtikala nezakonskega temnopoltega otroka. Rezultat: McCain je omagal, Bush pa potegnil. Je pa res, da mu ta šmir-mašina ni podtikala tega, kar je štiri leta podtaknila Kerryju: da ni vojni heroj. Desničarska šmir-mašina, ki skuša »nevtralizirati« kakega republikanca, je voljna storiti vse, le enega ne: da bi republikancu, ki je služil domovini, očitala, da ni heroj. Si predstavljate, da bi to storila kaka levičarska šmir-mašina? Nepredstavljivo. Toda rekli boste: Kerry se je po vrnitvi iz Vietnama prelevil v protivojnega aktivista in kritika vietnamske vojne, McCain, ki je večino vietnamske vojne preživel v vietnamskem zaporu »Hanoi Hilton«, pa ne. Vietnamsko vojno ima še vedno za nekaj heroičnega. Nič posebnega: tudi ameriško invazijo na Irak ima za nekaj heroičnega. Še vedno. Zato ne preseneča, da je organizacija MoveOn.org lansirala interaktivno spletno stran Bush McCain Challenge, na kateri lahko odgovorite na 5 preprostih vprašanj. Recimo: kdo je ameriškim vojakom obljubil, da jih bodo v Iraku sprejeli kot »osvoboditelje«? Na voljo imate tri možnosti: Bush, McCain, Bush-McCain. Logično, si rečete: Bush! In kliknete Bushevo sličico. Wrong! Pravilni odgovor ni Bush, kot ste pričakovali, ampak McCain. Kaj pa tole: kdo je rekel, da je proti abortusu in da bi bilo to treba uzakoniti? Bush? Nak, spet McCain. Kdo je rekel, da ekonomije ni nikoli razumel? Točno, McCain. In tako dalje. Obama ne potrebuje svoje šmir-mašine: zadošča že to, da pokaže, da med Bushem in McCainom ni nobene razlike - in da je McCain v mnogih elementih še bolj ekstremen kot Bush.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.