7. 8. 2008 | Mladina 32 | Kultura | Film
Gospod in gospa Bridge
James Ivory Paul Newman, Joanne Woodward, Kyra Sedgwick, Robert Sean Leonard
Evan S. Connell je v razmaku desetih let objavil romana Gospa Bridge (1959) in Gospod Bridge (1969), ki ju je James Ivory, ekspert za ekranizacije epskih romanov, s pomočjo svoje stalne scenaristke, Ruth Prawer Jhabvala, prelevil v čudovito elegično okno z razgledom, v kansaško verzijo Howardovega kota, v ostanke časa skozi oči zakoncev Bridge. Gospod (Paul Newman) in gospa (Joanne Woodward) izgledata tako, kot da živita v paralelnih svetovih, toda življenje ju je tako povezalo, da sta lahko živela v paralelnih svetovih. V nekem smislu sta lahko skupaj preživela prav zato, ker sta živela v ločenih svetovih. Walter Bridge je odvetnik, ves strog, asketski in lakoničen, obseden s trdim delom in disciplino, India Bridge pa je mirna, uglajena, nevsiljiva, inhibirana gospodinja, ki je znala vse frustracije vedno potlačiti in ki je podeželje sprejela kot svoj vrt vrednot - njuni otroci, ki jih igrajo Kyra Sedgwick, Margaret Welsh in Robert Sean Leonard, imajo dovolj razlogov, da se jima uprejo. A po drugi strani - tudi sama izgledata kot upornika, ki sta se pozabila upreti. Kot upornika, ki nista nikoli našla razloga, da bi se uprla. Vedno sta našla le razloge, da ostaneta skupaj. In film Gospod in gospa Bridge je himna tem razlogom in času, ki menja kostume, detajle pa prepušča zimi njunega nezadovoljstva. Prizori iz zakonskega življenja, ki bi jim prikimal tudi Ingmar Bergman.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
7. 8. 2008 | Mladina 32 | Kultura | Film
Evan S. Connell je v razmaku desetih let objavil romana Gospa Bridge (1959) in Gospod Bridge (1969), ki ju je James Ivory, ekspert za ekranizacije epskih romanov, s pomočjo svoje stalne scenaristke, Ruth Prawer Jhabvala, prelevil v čudovito elegično okno z razgledom, v kansaško verzijo Howardovega kota, v ostanke časa skozi oči zakoncev Bridge. Gospod (Paul Newman) in gospa (Joanne Woodward) izgledata tako, kot da živita v paralelnih svetovih, toda življenje ju je tako povezalo, da sta lahko živela v paralelnih svetovih. V nekem smislu sta lahko skupaj preživela prav zato, ker sta živela v ločenih svetovih. Walter Bridge je odvetnik, ves strog, asketski in lakoničen, obseden s trdim delom in disciplino, India Bridge pa je mirna, uglajena, nevsiljiva, inhibirana gospodinja, ki je znala vse frustracije vedno potlačiti in ki je podeželje sprejela kot svoj vrt vrednot - njuni otroci, ki jih igrajo Kyra Sedgwick, Margaret Welsh in Robert Sean Leonard, imajo dovolj razlogov, da se jima uprejo. A po drugi strani - tudi sama izgledata kot upornika, ki sta se pozabila upreti. Kot upornika, ki nista nikoli našla razloga, da bi se uprla. Vedno sta našla le razloge, da ostaneta skupaj. In film Gospod in gospa Bridge je himna tem razlogom in času, ki menja kostume, detajle pa prepušča zimi njunega nezadovoljstva. Prizori iz zakonskega življenja, ki bi jim prikimal tudi Ingmar Bergman.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.