28. 8. 2008 | Mladina 35 | Svet | Komentar
Barack America
Zakaj se Obama tako muči z McCainom, ki so ga v Vietnamu premalo mučili
Pričakovali bi, da bo Barack Obama za svojega podpredsedniškega kandidata izbral žensko. Ne nujno Hillary Clinton, toda še vedno žensko. Če bi izbral žensko, recimo Kathleen Sebelius, guvernerko Kansasa, potem bi bila njegova kandidatura res zgodovinska. Morda bi na svojo stran dobil celo vse tiste ženske, Hillaryjine volilke, ki zdaj pravijo, da bodo raje volile Johna McCaina kot Obamo. In sondaže kažejo, da je takih dobrih 20 %. Obama morda res ni izbral ženske, toda odločil se je kot ženska: za varnost. Za svojega kandidata je namreč izbral Joeja Bidena, 65-letnega senatorja z dolgo kilometrino in kopico mandatov. Ne da ga ni vpeljal brez ojdipske treme - in brez freudovskega lapsusa. Ko ga je v soboto predstavil javnosti, ga je najavil kot »bodočega ameriškega predsednika«, ne pa kot bodočega ameriškega podpredsednika. Biden, ki se iz Delawara v službo - v senat - vozi z vlakom, mu je nekaj trenutkov kasneje odgovoril s svojim lapsusom: ko se mu je zahvaljeval, ga je - očitno pod vtisom h'woodske superjunaške sezone, ki ji manjka le še ekranizacija stripa Captain America - imenoval »Barack America«. Že uvodna lapsusa sta opozorila, da gre za zelo čudno, prisiljeno poroko, okej, za aranžirano poroko - kdo je koga dobil po pošti, ženin nevesto ali nevesta ženina, sicer ni jasno, je pa jasno, da »Barack America« in »bodoči ameriški predsednik« še nista seznanjena tako, kot se spodobi. Pri imenih se jima še malce zatika, pa četudi drug drugega »s ponosom imenujeta prijatelja«. Teleprompter v tej fazi prijateljstva ne bi škodil.
Kar bi moralo skrbeti ženitne posrednike - pač tiste, ki se jim je to zdela nebeška poroka. Kaj so v času predvolilne kampanje očitali Obami? Da je mlad in neizkušen, da ni dovolj trd in in da se ne spozna na zunanjo politiko. Tudi Bushu so očitali vse to, zato si je pripeljal Dicka Cheneyja. Biden je, kot so hitro ugotovili, Obamov Cheney: star in izkušen (in telegeničen). Hej, za sabo ima že šest senatnih mandatov. Zunanjo politiko zna na pamet. Ni čudno: že lep čas predseduje senatni komisiji za zunanjo politiko. In seveda, Biden je tough guy: podprl je napad na Irak (»march to peace and security«), okupacijo Iraka, povečanje ameriške vojske v Iraku in vojno proti kriminalu, navijal je za ameriško vojaško posredovanje na Balkanu (bombardiranje Srbije), stalno poudarja, da bi bil umik iz Iraka »orjaška napaka«, Irak hoče - po zgledu Bosne - razbiti na tri etnične dele, še lani pa je dokazoval, da je »cel svet verjel, da ima Irak orožje za množično uničevanje«. Ergo: Joe Biden, ideološki relikt hladne vojne, naj bi zafilal vse luknje v Obamovem kurikulumu, pa četudi ni bil v vojski.
Obami so prej očitali, da še ni zrel za vodenje Amerike. Jim je zdaj zamašil usta? Ne, ravno obratno: s tem, ko je za sokandidata izbral veterana in ga nehote - okej, ojdipsko - razglasil za »bodočega ameriškega predsednika«, je priznal, da potrebuje mentorja, guruja, Očeta. McCainov štab tega lapsusa ni pozabil spakirati v ultimativni dokaz, da Obama ni zrel za vodenje Amerike in da je predsednikovanje že vnaprej prepustil Bidenu, ki je očitno - vsaj v ojdipskem imaginariju - bolj zrel za vodenje Amerike. Ironično: to, da še ni zrel za vodenje Amerike, je Obami na začetku kampanje očital tudi Biden. A po drugi strani, Biden je leta 2005 izjavil, da bi bil ponosen, če bi lahko kdaj kandidiral z Johnom McCainom (kot njegov protikandidat ali pa njegov sokandidat), leto prej pa, da bi morala demokrat John Kerry in republikanec John McCain v imenu nacionalne enotnosti kandidirati skupaj, kot sokandidata. Biden ima resda proletarske korenine, zato naj bi Obama lažje vzpostavil stik s proletarsko volilno bazo (npr. v Pensilvaniji), resda je katoličan (pro-choice), zato naj bi priskrbel katoliške volilne glasove, predvsem na Srednjem zahodu, res je dober, po potrebi bombastičen debater, tako da bo lahko kredibilno žgal po McCainu, res ima zgodbo, s katero lahko vedno gane množice (žena in hči sta se leta 1972, le mesec po njegovi prvi izvolitvi v senat, smrtno ponesrečili), res bo kredibilen predsednik, če se bo Obama v Dallas slučajno odpeljal v kabrioletu (ni izključeno, saj je ob javljanju iz Kansas Cityja mislil, da je v St. Louisu), in res je kritik Busheve politike, toda v vlogi Obamovega sokandidata si ga je želelo videti le 6% delegatov, ki so se v ponedeljek zgrnili v Denver, na predvolilno konvencijo demokratske stranke.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.