To je Anglija

Oče, mar ne vidiš, da gorim?

Shaun (Thomas Turgoose), 12-letni outsider iz male yorkširske vukojebine, izgubi očeta - na Falklandih. V šoli ne klikne, mama je brez idej, okrog so sivina, depresija, frustriranost, grafiti, imigranti in vonj po razpadanju. Hja, piše se leto 1983. Med izgubo očeta in fašizmom je morda morje opcij, toda v filmu To je Anglija je vmes le korak. Okej, trije koraki. Najprej je tu ministrska predsednica Margaret Thatcher, ki je sicer tough guy, toda slab oče - proletariat vrže v smeti. Mimo pride Woody (Joseph Gilgun), šef skinheadov, ki Shaunu vzamejo dih, lase in praznino. Skinheadi so robati, obupani, nemirni, sektaški, skajevski, nacionalistični, pa vendar bazično strpni in relativno neškodljivi. Woody je dober oče, toda tudi on postane le sin, ko vleti Combo (Stephen Graham), militantni neonacist, ki začne svojo novo »družino« spreminjati v agresivno, nestrpno, fašistoidno fronto. Woody izstopi, Shaun ostane - končno je našel očeta, swastikastega, karizmatičnega in prepričljivega. V Ameriki se mali, osamljeni, zaničevani, deklasirani odtujenci prelevijo v serijske morilce, v Evropi pa v fašiste. Kost za Freuda, ki bi reči vendarle malce bolj zakompliciral.