Jared Diamond: Puške, bacili in jeklo

Zakaj je človeški razvoj na različnih celinah potekal zelo različno?

Avtor zgodovine ne podaja kot faktografije, ampak kot miselni izziv. Postavi si vprašanja tipa: zakaj je komaj nekaj sto španskih osvajalcev pod Pizarrovim vodstvom premagalo vojsko vladarja Atahualpa, ki je vodil imperij z milijon podložniki in vojsko 80.000 bojevnikov? Njegov odgovor ni toliko opis strategije spopada, ampak bolj iskanje, ki naj bi pojasnilo kolaps Indijancev pred evropskimi kolonizatorji nasploh. Dejstva pravijo, da so jih v večini iztrebile koze in druge nalezljive bolezni, ki so prišle iz Evrope. Diamond tu zastane: zakaj? In postavi protivprašanje: zakaj Evropejcev niso pokosile »ameriške bolezni«?

Zdaj stopi na področje mikrobiologije, ko navede, da je Evropa poznala množico udomačenih živali, ki so prenašalci mikrobov, in v stoletjih so si preživeli Evropejci utrdili imunski sistem. V Ameriki je večina velikih sesalcev izumrla že pred tisočletji, lam pa niso imeli v hlevih. Zato tedanja Amerika ni premogla usodnega števila mikrobov, Indijanci pa ne utrjenega sistema odpornosti.

V danes črni Afriki so nekoč prevladovale rase Kojsanov in Pigmejcev, a so jih Bantujci v tisočletju izrinili. Zakaj? Tu zapelje na pot etnobotanike, na poznavanje poljščin, ki so obrodile tudi v podnebju osrednje Afrike, in kajpak na poznavanje principov taljenja železa, ki je prineslo premoč kovinskega orožja. V nasprotju z velikim francoskim zgodovinarjem Braudelom, ki je podajal zgodovino sveta skozi perspektivo zgodovine vsakdanjika in napravil iz nje globoko premišljeno vedo, Diamond zgodovino približa laičnemu bralcu. Samoumevnosti, ki jih je ta poprej le sprejemal, mu zdaj predoči kot posledico vzajemnih dogodkov s filmskim pridihom. Ko bi, denimo, Bantujci znali udomačiti nosoroga, bi ga ne imeli samo za prehranski potencial, ampak bi s temi živalmi prijezdili v Evropo in porazili rimski imperij.