Gary Shteyngart: Absurdistan

Familiarni globalizem

Dva debeluha tacata po dveh prevodnih bralnih špehih, izdanih v zadnjem času; eden je Toolov vitez žalostne in razmahane postave iz Zarote bebcev, romana iz tridesetih let, ki se spogleduje z Rabelaisom in Don Kihotom obenem, čeprav se dogaja ob Misisipiju v tridesetih letih, drugi je sodobni ruski bogataš Miša iz romana Absurdistan. Miša je sin ruskega mafioza in potem skoraj proti lastni volji naturaliziran Američan, pardon, ruski Jud v Ameriki, ki se znajde vmes med dvema svetovoma; v Leningradu, ker mu zaradi očetovih zločinov vedno znova zavrnejo vizum, pa nekje v bližini NY Dvojčkov, kjer se izobražuje in veseljači.

Dogajanje je postavljeno v leto 2001, vse skupaj pa se konča v Absurdistanu, eni od nekdanjih sovjetskih republik. Shteyngart združuje oboje, smisel za ameriško getoizirano kulturo, njegov junak rad repa in ima afroameriško ljubico iz geta, obilno, z močnim vonjem po kislem, švicu, alkotu in sploh, ob tem pa se sklicuje na in priklicuje tisto žlahtno sovjetsko žlampaško tradicijo, ki jo sicer najbolj poznamo iz Jerofejeva, vendar je kalibrov tega tipa, ki mimogrede udušijo par flašk vodke in še kakšno čez, za eksces in pozabo, v Rusiji za izvoz. A to ni popivalski roman v ruskem stilu, saj je pregneten z zahodno kulturo, z repom, s kampusi ameriških univerz, poznavanjem blagovnih znamk, multinacionalk in njihove ekspanzionistične logike in prav ruskim nagnjenjem do literature in erudicije nasploh; ne manjka drastike pri zadevanju in spolnih praksah, vendar tudi ne sklicevanja na literarno tradicijo, seveda predvsem na Oblomova. Absurdistan tako združuje kar nekaj sicer ločenih kvalitet. Je angažiran, dogajanje v regiji, kjer si izmislijo nafto in potem še vojno, da bi participirali na imperialni humanitarni pomoči, vojne razmere in dezinformacijska vojna, boj za pozornost svetovnih medijev, pa spori med plemenoma, ki ciknejo na Swiftova Guliverjeva potovanja. Vse to je znano in sumljivo natančno prikliče polpretekle dogodke iz okolice in širše. Hkrati je Absurdistan duhovit, ne samo zaradi pretiravanj vseh vrst, silnih požrtij in popivanj, ekscesnih, ne samo zaradi nosilnega lika, ki je nekako tipična mešanica Vzhoda in Zahoda, humorna je tudi sama pripovedna logika, ki pretirava obstoječe, da bi se bolj pokazale anomalije in zagate današnjega sveta; na razpad SZ in na današnji ruski bankrot, moralni in finančni, gleda z zahodnjaškega, na Imperij in Zahod pa z rahlo nostalgičnega ruskega gledišča. Absurdistan je sorodnik Boratovega Kazahstana, miroljubnejši in gurmanski bratranec Ameriškega psiha B. E. Ellisa in ruske odporniške, podzemne literature iz časov pred Gorbijem, v kateri je bilo zapijanje pogosta oblika partizanščine.