Težko je biti fin

zadržan

Novo življenje.

V Sarajevu lahko preživiš le, če nisi fin. Denar je najbolj na varnem v hladilniku, pri mesu, o faktih ima vsak svoje mnenje, luknje v budžetu pa mali ljudje filajo s sivo ekonomijo, duhovičenjem in preprodajanjem ukradene robe, toda nagrade so majhne - vojni dobičkarji so za druge pustili tako malo, da Fudo (Saša Petrović), naivni, patetični, zadolženi taksist, ki skuša svojo ženo (Daria Lorenci) in otroka preživeti - in po malem impresionirati - z lifranjem ukradene robe, lokalni jet-set bandi celo predstavi načrt za vlom v sef nekega vojnega dobičkarja, ki je med vojno za liter olja pobiral 150 mark, toda njegov poskus, da bi igral v previsoki ligi, da bi bil torej »fin«, spodleti. Ne prvič, ne zadnjič. Razlika je le v tem, da ga žena tokrat zapusti, kar ga tako sune, da sklene, da jo bo dobil nazaj. »Zajebal sem stokrat in nočem še enkrat.« Svoje življenje skuša spremeniti na bolje, toda sprememba na bolje je včasih sprememba na slabše - »temne sile«, ki jih pooseblja njegov prijatelj Sejo (Emir Hadžihafizbegović), fanatični švercer, ga ne spustijo v »novo življenje«. Težko je biti fin je bošnjaški film, ki ima srce na pravem mestu, vse ostalo pa je v zraku. Nekatere reči - nekateri vici, nekateri skeči, nekatere vinjete - se prilepijo, druge padejo na tla. Film o Sarajevu, ki hoče obrniti list, in malem človeku, ki ugotovi, da je »svet z enim problemom manj boljši od sveta z enim problemom več«, je sicer spontan kot Sarajevo, »v katerem lahko preživiš le, če se ne delaš pametnega«, toda ko se skuša na vsak način prilepiti, ko skuša biti torej na vsak način ljubljen, pretirava, ali kot bi rekli v Sarajevu - dela se pametnega. Težko in utrudljivo je, če moraš imeti stalno pripravljen vic.
(Kinodvor)