Na robu ljubezni

zadržan +

Casablanca skozi oči Pokore.

Wales je dal Toma Jonesa, ki je pel Jamesu Bondu, Shirley Bassey, ki je pela Jamesu Bondu, bend Manic Street Preachers, ki bi Jamesu Bondu lahko pel (recimo štikel Generation Terrorists), Timothyja Daltona, ki je postal četrti James Bond, Richarda Burtona, ki ni hotel postati prvi James Bond, Roalda Dahla, ki je Jamesu Bondu napisal scenarij, in Dylana Thomasa, slovitega poeta, ki pa Jamesa Bonda ni dočakal. Umrl je leta 1953, še preden je dopolnil 40 let. Njegove zadnje besede so bile: »Spil sem 18 viskijev zapored. In to je rekord.« To pove vse. Problem je v tem, da to morda niso bile njegove zadnje besede. Kandidatk za njegove zadnje besede je namreč toliko, kot je med njegovimi verzi kandidatov za naslov kake bondiade, recimo: And death shall have no dominion. Ali pa: Do not go gentle into that good night. Oh, ali pa preprosto: The towering dead. Akcije ni videl - tudi med II. svetovno vojno ne. Zaradi slabega zdravja je pristal med pisci scenarijev za propagandne filme. No, ko so naciji stokli Swansea, je dahnil: »Naš Swansea je mrtev.« In tu nekje ga - s stasom in glasom Matthewa Rhysa, ob soundtracku Angela Badalamentija - najdete v filmu Na robu ljubezni, prilepljenega na ground zero in ujetega med dve ženski, Caitlyn (Sienna Miller), s katero je poročen, in Vero (Keira Knightley), metreso iz otroštva, ki pride z vojno. In ker predapokaliptični čas kar kliče po seksu, ga že vidite, kako se vidi v menažeriji s Caitlyn in Vero, toda Vero mu spelje seksi stotnik Killick (Cillian Murphy), ki pa ga na srečo kmalu zatem pošljejo v Grčijo, v akcijo, kar je lepa priložnost, da Dylan obe muzi odpelje na varno, v verzijo skupnega gospodinjstva v troje. Njegovi verzi so dober petting, toda ne za Killicka, ki se na lepem vrne - paranoiden in stresen in napet in prestrašen, »shell-shocked«, kot so temu rekli, preden je prišla vietnamska vojna in njen »posttravmatski sindrom«. Nič, Killick ima o dveh ženskah, ki ljubita istega moškega, ločeno mnenje, kakor ima tudi ljubezen v času smrti ločeno mnenje o vseh štirih. Ob tem filmu vam sicer ne bo jasno, zakaj je Dylan Thomas prišel na ovitek albuma Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band, jasno pa vam bo, zakaj si filmi Sienno Miller in Keiro Knightley kar podajajo.