16. 10. 2008 | Mladina 42 | Politika | Komentar
Neostalinizem
Zakaj Naomi Klein pravi, da bi moral biti padec Wall Streeta za čisti kapitalizem to, kar je bil padec berlinskega zidu za komunizem
Na univerzi Chicago ustanavljajo ekonomski inštitut, ki naj bi ga imenovali po Miltonu Friedmanu - Milton Friedman Institute. Friedman, sloviti in razvpiti ameriški ekonomist, je propagiral čisti kapitalizem, kapitalizem brez motenj, socialnih obveznosti in državnih vmešavanj, kapitalizem, ki ga ne bi več nič vezalo ali pa reguliralo, kapitalizem kot »nebeško kolesje« in »umetnino«, kapitalizem, ki bi pel, kapitalizem, ki bi bil še manj reguliran, kot je bil reguliran pred velikim zlomom Wall Streeta leta 1929 in veliko gospodarsko krizo v tridesetih.
Kako pridemo do čistega kapitalizma? Zelo preprosto: prvič, korporacije je treba osvoboditi vseh regulacij, drugič, država mora privatizirati vse svoje sektorje, s katerimi lahko korporacije ustvarjajo profit, in tretjič, država mora drastično porezati svoje socialne programe. Deregulacija + privatizacija + ukinitev socialne države = friedmanizem = čisti kapitalizem. Pomeni: bogati in revni naj bodo obdavčeni po isti stopnji, korporacije naj imajo doma in po svetu odprte trge, ki naj jim jih zagotovlja država, vse cene, vključno s plačami, naj določa izključno prosti trg (konec minimalnih plač), zdravstvo, šolstvo, pošta, pokojninski skladi, nacionalni parki ipd. naj se privatizirajo, vse družbeno bogastvo naj preide v privatne roke. Svobodo lahko človeku zagotavlja le povsem deregulirani, čisti kapitalizem - če kapitalizem ni svoboden, potem tudi človek ni svoboden.
Friedmanizem je v zadnjih petintridesetih letih obsedel svet in postal ideologija kapitalizma - njen manifest, njena plaforma. Kako se je to zgodilo in kakšne so bile posledice, je lepo pokazala Naomi Klein v knjigi Doktrina šoka, ki je izšla pred enim letom in mutirala v huronski globalni bestseler. Če rezimiramo: Kleinova je poudarila, da si je trg svobodo priboril »na silo, z brutalnimi metodami«, da je bila »zgodovina sodobnega prostega trga napisana s šoki«, da je Friedmanova ideologija čistega kapitalizma fundamentalistična, ker izključuje vse ostale sisteme, vse konkurenčne ideologije, obenem pa je nevarna, ker za svojo izpolnitev nujno potrebuje kataklizmo, katastrofo, hudo finančno krizo, teroristični napad, vojaški udar - šok. Ali kot je rad rekel Friedman: »Druge priložnosti morda ne bo.«
Pogoj za osvoboditev trga torej ni demokracija, ampak kataklizma: ko družbo šokira nekaj hudega, katastrofalnega, so ljudje zmedeni in prestrašeni, zato je to idealni trenutek za hitro izpeljavo reform, ki jih pred šokom - pred katastrofo, pred kataklizmo - ni bilo mogoče izpeljati. »Le kriza - bodisi dejanska ali pa namišljena - lahko povzroči pravo spremembo,« je rekel Friedman. Katastrofa je priložnost za hitro privatizacijo vsega, česar se pred katastrofo ni dalo privatizirati, za naglo deregulacijo trga, za divje krčenje socialnih programov, za demontažo socialne države. Dokler je družba še šokirana in zmedena, se lažje odreče rečem, ki se jih je prej - pred katastrofo - oklepala. Ta scenarij se je odvrtel povsod - v Čilu pod Pinochetom, v Rusiji pod Putinom, v Britaniji pod Margaret Thatcher, v Iraku pod Bushem in v Ameriki pod Bushem. In to dvakrat, tako po šoku, ki ga je povzročil 11. september, kot po šoku, ki ga je povzročil hurikan Katrina. In seveda: zdaj, ob zlomu Wall Streeta, se je odvrtel še tretjič.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.