Divjakinja

Ukročena trmoglavka.

Zadnja leta smo videli kopico najstniških romantičnih komedij, ki so vrtele tole premiso: zdolgočaseni fantje v odsotnosti boljših idej sklenejo, da bo eden izmed njih - običajno tisti glavni, najlepši in najbolj seksi - za stavo zapeljal kako grdo, neprivlačno, aseksualno ali pa asocialno punco, pač grdo račko, na katero sicer ne bi nihče niti pomislil. Ali bolje rečeno: nanjo bi pomislil le v najhujši nočni mori. Kaj se potem zgodi, veste: fant se vanjo zaljubi. In seveda, na koncu se izkaže, da je v resnici prava lepotica - le očala ji je treba sneti ali pa kaj takega. Tako kot se v pravljicah za žabe in svinje običajno izkaže, da so v resnici čedni princi, se v najstniških romantičnih komedijah za grde račke običajno izkaže, da so v resnici misice. No, trik Divjakinje je le v tem, da spremeni spolne vloge. Poppy (Emma Roberts), kalifornijska najstnica, mala Paris Hilton, je tako transgresivna, da jo petični oče (Aidan Quinn!) pošlje v Evropo, specifično, tja, kjer govorijo ameriško - v strogi britanski dekliški internat, ki izgleda kot Hogwarts. Hej, če kje, potem bodo tam disciplinirali najstnico, ki noče več v Disneyland! Poppy, polna kalifornijskih trikov in ameriškega sna o svobodi, razmišja le o tem, kako bi se čim prej vrnila domov. Na nikogar se noče emocionalno vezati, ker je prepričana, da bo v enem tednu že zunaj, izključena, na Titaniku. Ker pa ji ne uspe, sklene, da bo zapeljala ravnateljevega sina - to je zanesljiva izključitev. Toda žaba je v resnici princ. Da ne govorimo o novih prijateljicah - hej, ena je igrala v Harryju Potterju!