Marcel Štefančič, jr.

 |  Mladina 45  |  Kultura  |  Film

Ponarejevalci

Stefan Ruzowitzky Karl Markovics, August Diehl, Devid Striesow

/media/www/slike.old/mladina/dvdponarejevalci.jpg

 

Avstrijski film Ponarejevalci, letošnji tujejezični Oskarjevec, je posnet po memoarih Adolfa Burgerja, slovaškega Juda, ki je II. svetovno vojno preživel v nacističnem taborišču, toda v ospredju vendarle ni Burger (August Diehl), ampak fiktivni Salomon Sorowitsch (Karl Markovics), alias Sally, ruski Jud, eden izmed najbolj drznih in lucidnih predvojnih ponarejevalcev, toda ko policija krog zategne, se znajde v delovnem taborišču, ki mutira v nacistično taborišče Sachsenhausen. Inšpektor Herzog (Devid Striesow), njegov stari sovražnik, ki medtem mutira v nacističnega oficirja, mu ponudi nekaj, česar ne more zavrniti: delaj zame, pa boš deležen preferenčne obravnave! Nacisti namreč sklenejo, da bodo ameriško in britansko ekonomijo destabilizirali, zato hočejo na mednarodni finančni trg spraviti čim večjo količino ponarejenih dolarjev in funtov. Sally, oportunistični con-artist, fasciniran nad sabo in svojo umetnostjo, ki hoče za vsako ceno preživeti, kakopak prikima, s čimer postane prostovoljni kooperant nacistične zarote in obenem »izjema«, »posebni primer«, »vidni Jud«, ki v zameno za kolaboriranje pridobi kopico ugodnosti. In tu nastopi Burger, ki se pridruži »posebnim primerom«, toda v vlogi moralne vesti, svetniškega Juda, ki ne verjame v »posebne primere« in ki poziva k sabotaži, celo samožrtvovanju. Burgerju je jasno: če kolaboriraš z nacisti in če pristaneš na to, da si »izjema«, le legitimiraš početje nacistov, njihovo splošno pravilo. Medtem ko je Burger »idealni« Jud, ki verjame, da lahko v lagerju smrti ostaneš nedolžen in moralen, je Sally pragmatični, »nesvetniški« Jud, ki verjame, da je lager smrti cona sive ekonomije in da je mašina smrti standarde morale spremenila.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič, jr.

 |  Mladina 45  |  Kultura  |  Film

/media/www/slike.old/mladina/dvdponarejevalci.jpg

 

Avstrijski film Ponarejevalci, letošnji tujejezični Oskarjevec, je posnet po memoarih Adolfa Burgerja, slovaškega Juda, ki je II. svetovno vojno preživel v nacističnem taborišču, toda v ospredju vendarle ni Burger (August Diehl), ampak fiktivni Salomon Sorowitsch (Karl Markovics), alias Sally, ruski Jud, eden izmed najbolj drznih in lucidnih predvojnih ponarejevalcev, toda ko policija krog zategne, se znajde v delovnem taborišču, ki mutira v nacistično taborišče Sachsenhausen. Inšpektor Herzog (Devid Striesow), njegov stari sovražnik, ki medtem mutira v nacističnega oficirja, mu ponudi nekaj, česar ne more zavrniti: delaj zame, pa boš deležen preferenčne obravnave! Nacisti namreč sklenejo, da bodo ameriško in britansko ekonomijo destabilizirali, zato hočejo na mednarodni finančni trg spraviti čim večjo količino ponarejenih dolarjev in funtov. Sally, oportunistični con-artist, fasciniran nad sabo in svojo umetnostjo, ki hoče za vsako ceno preživeti, kakopak prikima, s čimer postane prostovoljni kooperant nacistične zarote in obenem »izjema«, »posebni primer«, »vidni Jud«, ki v zameno za kolaboriranje pridobi kopico ugodnosti. In tu nastopi Burger, ki se pridruži »posebnim primerom«, toda v vlogi moralne vesti, svetniškega Juda, ki ne verjame v »posebne primere« in ki poziva k sabotaži, celo samožrtvovanju. Burgerju je jasno: če kolaboriraš z nacisti in če pristaneš na to, da si »izjema«, le legitimiraš početje nacistov, njihovo splošno pravilo. Medtem ko je Burger »idealni« Jud, ki verjame, da lahko v lagerju smrti ostaneš nedolžen in moralen, je Sally pragmatični, »nesvetniški« Jud, ki verjame, da je lager smrti cona sive ekonomije in da je mašina smrti standarde morale spremenila.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.