13. 11. 2008 | Mladina 46 | Svet | Komentar
Rojstvo naroda
Zakaj je Barack Obama Kalifornija Amerike
Barack Obama v resnici ni prvi ameriški temnopolti predsednik. To je bil Thomas Jefferson. Jasno, Jefferson, izvoljen leta 1800, je bil belec, republikanec, toda rekli so mu »črnski predsednik«. Negro President. Ne zato, ker je imel sužnje, ker je imel do njih »poseben« odnos, ker je »simpatiziral« z njimi ali ker je spal s svojo sužnjo, Sally Hemings, ampak zato, ker so ga izvolili črnci - ne da bi sploh dejansko volili. V južnih državah, ki so imele tedaj uzakonjeno sužnjelastništvo, je namreč črnski glas štel tri petine belskega glasu, toda črnec-suženj ni imel volilne pravice, zato je njegov glas oddal njegov lastnik. Pomeni: če si imel 100 sužnjev, si imel 60 glasov. Če si imel 1.000 sužnjev, si imel 600 glasov. Več sužnjev, ko si imel, večjo volilno moč si imel. Južne, sužnjelastniške države so imele zato, kot pravi ameriški zgodovinar Garry Wills v knjigi Negro President, disproporcionalno volilno moč. In na tak način je zmagal Jefferson, pa četudi je John Adams, dotedanji predsednik, zbral več volilnih glasov - »glasovi« sužnjev so se namreč porazdelili tako, da so elektorski kolegij prevesili na Jeffersonovo stran.
Ob tem si kakopak zastavite povsem samoumevno vprašanje: kako to, da so severne države, ki so sužnjelastništvo odpravile in prepovedale, to igro sprejemale? Kako to, da so pristajale na tiste »tri petine« glasu? Zakaj so tolerirale to imoralno, elektorsko, disproporcialno, sužnjelastniško premoč juga? Iz preprostega razloga: to je bil pogoj južnih držav. Če ne bi bilo klav-zule o »treh petinah«, južne države ne bi ratificirale Ustave. Če ne bi bilo Ustave, ne bi bilo Unije. Če ne bi bilo Unije, ne bi bilo Amerike. Hej, kako to, da so to tolerirali severnjaški demokrati? Spet iz preprostega, pragmatičnega razloga: v koaliciji so potrebovali tudi južnjaške demokrate, ki pa so bili sužnjelastniki, zato sužnjelastništva in tistih »treh petin« niso smeli problematizirati. Sužnjelastništvo v ameriški zgodovini ni bilo le nekaj perifernega, ampak je »kot hobotnica« prepredlo in preželo vse aspekte ameriške politike in kulture, pravi Wills. Toda leta 2003, ko je objavil knjigo, so bili vsi začudeni, zaprepadeni in šokirani: nihče ni še slišal za tiste »tri petine«. Nihče ni še slišal, da so Jeffersona izvolili tripetinski glasovi sužnjev, ki so jih oddali njihovi lastniki. Vsi so pač mislili, da so Jeffersona klicali »črnski predsednik« zato, ker je spal s svojo sužnjo. Ni čudno: zgodovinske knjige so to »sramoto« običajno raje preskočile, to pa zato, da bi lahko ameriške volitve iz leta 1800 slavile kot »prve moderne volitve«, kot »triumf demokracije«, kot dokaz, da je mogoč »miren prenos oblasti z ene politične stranke na drugo«. Šur. Only in America! Ko pomislite, da je Obamo izvolilo ljudstvo, ki je prej dvakrat izvolilo Busha, obstajata le dve možnosti: da je oblasti uspelo zamenjati ljudstvo - ali pa da so Busha volili še po stari zakonodaji. Po tisti iz leta 1800.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.