20. 11. 2008 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Ernesto Che Guevara: Bolivijski dnevnik
Založba Sanje, Ljubljana, 2008, 24.95 €
+ + + + +
»Ob 6h zjutraj je pričelo deževati. Prehod čez reko smo prestavili in čakali, da bo ponehalo, toda dež se je le še bolj okrepil in lilo je do 3h popoldne. Tedaj pa je prihrumel narasel vodni val in zdelo se nam je, da reke ni pametno prečkati. Zdaj je zelo narasla in ne kaže znakov, da bo kmalu upadla. Da bi ubežal vodni ujmi, sem se preselil v opuščeno kočo in se tam utaboril. Joaquin je ostal na starem mestu. Ponoči mi je sporočil, da je Polo popil svojo konzervo mleka, Eusebio pa je razen mleka pospravil še konzervo sardin. Za kazen bosta ostala brez obroka, ko bo čas za omenjeno hrano. Slab znak.« Ne, to ni fragment iz dnevnika kakega popisovalca klimatskih sprememb, ampak fragment iz dnevnika, ki ga je na svoji gverilski odisejadi po Boliviji pisal Che. V Bolivijo se je - z lažnim potnim listom in obrito glavo - infiltriral novembra 1966, zgornje poročilo pa je zapisal 1. marca 1967. Jasno, tudi naslednji dan je deževalo. Tudi naslednji dan je reka naraščala. »Slab znak.« A po drugi strani - tako je bilo ves čas. Chejevo pakiranje bolivijske revolucije je bilo tlakovano s »slabimi znaki«. Stalno so jih trpinčili insekti, bodisi mušice, komarji ali klopi. »Iz telesa sem izpulil šest klopov.« Iz ran je tekel gnoj. Stalno so kopali rove in jame, toda vkopavanje je ustavljal dež, ki jih je stalno zalival. Pot skozi džunglo so si utirali z mačetami, kar je jemalo čas in energijo. Narasle reke so bile neprehodne. Splave so jim raztreščili vrtinci, ki so običajno pogoltnili tudi opremo, radijske sprejemnike, orožje, zaloge hrane in kakega junaka. Teren je bil težak in spolzek, zato so stalno padali in se lomili. Tako kot džipi. Glina je bila premehka. Strupenjač je bilo preveč. Ličinke so se zažirale v meso. Pijače je primanjkovalo. Tresla jih je malarija. Prašiči so jim pobegnili. Kečvanskega jezika niso razumeli. Zemljevidi so bili nezanesljivi. Premikali so se počasi. Stalno so se izgubljali. Čevlji so jim razpadali. Pojedli so konja. Akcije dolgo niso videli, kmetje pa so imeli kapitalistične ambicije. Sami slabi znaki. 8. oktobra 1967 so ga ranili, ujeli in dan kasneje ubili.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.