Kaj se je zgodilo?

Karikatura naše fantazije.

Robert De Niro igra Bena, h'woodskega producenta prve kategorije, ki ima hud problem: Bruce Willis, zvezdnik novega filma, ki ga producira, se na snemanje prikaže ves bradat in zavaljen. Studijskim šefom - oh, in strupeni šefici z moškim imenom Lou (Catherine Keener) - se zmrači: takega Willisa nočejo gledati. Ni konzumen niti komercialen, sploh pa: ne snemajo jebene Apokalipse danes 2! Možnosti sta le dve - da Ben Willisa obrije in spravi v formo ali pa bodo film preprosto stornirali. Jasno, Willis za novo »formo« noče slišati. In malo verjetno je, da bo Ben to rešil, kajti to ni njegov edini problem. Njegov zadnji, že posneti in zmontirani film je prav tako obtičal: studio noče namreč niti slišati, da bi v zadnjem prizoru ustrelili psa, kaj šele da bi ga ustrelili point blank. Režiser (Michael Wincott), h'woodski auteur, lunatik tretje vrste, eksekucije psa noče izrezati, kar stvari dodatno zaplete. Ben je na tem, da izgubi kontrolo nad »svojim« filmom. Nad svojo ženo (Robin Wright Penn) je kontrolo že zdavnaj izgubil, tako da zdaj hodita na posebne terapije, ki naj bi ju odvrnile od misli na ponovno združitev. Ne da je to Benov zadnji problem. Hej, to je Hollywood, mesto ljudi s problemi - stresno mesto, ki je problem, ne pa rešitev. Zmagati ne moreš - paziti moraš le, da ne izgubiš. Ničesar ne moreš rešiti - narediš lahko le dobro komercialno potezo. Če ne posnameš hita, si izdajalec. Filmov ne razvrščajo po naslovih, ampak po blagajniških iztržkih. Egotripi so norost, če nimajo profitne margine - če jo imajo, potem imajo status vizije, ki je ujela hearts & minds. Vsi imajo občutek, da umetnost rešujejo pred trgom, počnejo pa ravno obratno. Vsi hočejo le preživeti. Lahko pobiješ milijon ljudi, ne smeš pa ubiti psa. Kaj se je zgodilo?, karikatura Hollywooda, posneta po memoarih h'woodskega producenta Arta Linsona (Črna dalija, Klub golih pesti, Vročina, Dick Tracy, Nedotakljivi, Melvin in Howard), je depilirana, posušena verzija Igralca, ki iluzije nosi kot zdrsani džins. Bruce Willis ni edini, ki igra samega sebe. Tudi Sean Penn igra samega sebe. Manjka le John Malkovich. Tako pa smo skeptični, ko pride do Hollywooda: ali tudi Hollywood igra samega sebe? Ali pa le igra, da igra samega sebe? Saj veste - tako kot kanibali le igrajo kanibale. Za nas, »antropologe«, prepričane, da kanibali res obstajajo. Kajti tudi Hollywood nas je prepričal, da res obstaja - da torej obstaja kot neke vrste šekspirjanska tragedija, v kateri je vedno toliko Julijev Cezarjev kot Brutusov. In toliko egov, ki potrebujejo trg, kot al-teregov, ki jih rešujejo le osmoza, mimikrija in druge značilnosti vegetacije. Integritete vsi skupaj premorejo le toliko kot Elia Kazan na dan, ko je pred Komisijo za protiameriške dejavnosti ovadil svoje nekdanje tovariše. Hotel je le preživeti.