Marcel Štefančič, jr.

 |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

Telo laži

Body of Lies, 2008 Ridley Scott

za +

/media/www/slike.old/mladina/kinotelo_lai.jpg

 

Ferrisov nori dan.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič, jr.

 |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

za +

/media/www/slike.old/mladina/kinotelo_lai.jpg

 

Ferrisov nori dan.

V Telesu laži, Scottovem dopolnilu svojega Sestreljenega črnega jastreba in bratovih Vohunskih iger, je prizor, ki pove vse o »vojni proti terorju« in ameriški kampanji na Bližnjem vzhodu. Za začetek, Telo laži, posneto po romanu Davida Ignatiusa, je film o Ameriki in Bližnjem vzhodu. Na Bližnjem vzhodu je baziran - in infiltriran - Roger Ferris (Leonardo DiCaprio), ameriški tajni agent, cinični, poliglotski, hladnokrvni operativec CIE, po malem Rambo, po malem Bond, po malem Brad Pitt iz Vohunskih spletk, po malem George Clooney iz Siriane in po malem Leonardo DiCaprio iz Krvavega diamanta, »preventivni« del izraza »preventivni udarec«, ki skuša izslediti teroristične mreže in preprečiti potencialne teroristične napade, v Ameriki - v Langleyju - pa je baziran Ed Hoffman (Russell Crowe), cinični, povsem pragmatični, zavaljeni uslužbenec CIE, birokratska verzija Machiavellija, ki usmerja Ferrisove operacije. Če že ravno ne tekmujeta v cinizmu, tekmujeta v lažeh. »V tem sranju ni nihče nedolžen,« pravi Hoffman. In če že ravno ne komunicirata prek interneta, komunicirata prek satelitskega mobilnega telefona. Stalno sta v stiku. Ferris potrebuje geostrateški input - Hoffman potrebuje feedback. In tu nekje pride tisti prizor: Hoffman mu napotke, geostrateški input, posreduje kar sredi najbolj vsakdanjih, najbolj rutinskih družinskih opravil: ko pelje otroka v šolo ali pa na šolski tekmi svojega otroka. »Vojna proti terorju«, ki je Bližnji tečaj butnila v kaos in klavnico, je le družinska zabava, rutinski cinizem: na »attack« brezosebno klikneš, medtem ko mahaš svojemu otroku. Ne, igranje »vojne proti terorju« ni kot igranje računalniške igrice - računalniške igrice so bolj človeške. In manj nihilistične. Ferrisa, ki se - kvantno, nesočutno - giblje med islamisti, pastmi, intrigami, dvojnimi igrami, atentati, faliranimi mučeniki, faux teroristi in drugimi resnicami Bližnjega vzhoda in ki skuša izslediti Al-Saleeema, novega Osamo bin Ladna, pošljejo v Jordanijo, kjer pa mu Hani (Mark Strong), elegantni, karizmatični, antialadinski šef jordanske obveščevalne službe, takoj pojasni: »Američani ste nesposobni imeti skrivnosti, ker imate demokracijo.« Še več, raje imajo manj informacij, kot pa da bi jih delili z drugimi. Kar zadeva Hanija, bi moral na dieto ne le Hoffman, »fat fu-cking piece of shit«, ampak tudi Ferris.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.