Ur. Tončka Stanonik, Lan Brenk: Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon

+ + + +

Skoraj 14 tisoč gesel v dveh knjigah sestavlja doslej najobširnejši leksikon slovenskih osebnosti.

Ključ izbire je seveda nacionalen, vendar nadgrajen z imeni, ki so delovala na ozemlju današnjega slovenskega govornega območja. V leksikonu tako nastopajo rimski cesar Tiberij, popularni avstrijski cesarji in jugoslovanski predsednik Broz alias Tito. Delo popravlja grehe »Enciklopedije Slovenije«, saj je posvojilo precejšen del doslej zamolčanih intelektualcev, ki so po letu 1945 emigrirali v Argentino in ZDA, enako pa je storilo tudi z generali, ki so po letu 1991 optirali za Jugoslavijo.

Delo je v svoji voluminoznosti odlično in v nasprotju z enciklopedijami na široko zajema tudi junake glasbene in pop scene, podjetnike, športnike, kulturnike, duhovnike, misijonarje, igralce in politike ter celo razvpite hudodelce.

Seveda pa je čar branja leksikonov v iskanju nedoslednosti. Šibka točka so preobsežna gesla pri komunističnih funkcionarjih, pisana skoraj izključno slavilno; Metoda Trobca označi z umorom več žensk, povojnih pobojev več kot 10 tisoč žrtev in odgovornosti za ustanovitev iztrebljevalnih taborišč, kot so bila v Teharjah in drugod, pa ne pripiše nikomur. Pri poslovnežih je delo premalo aktualno: pogrešamo like, kot sta Davorin Sadar in Boško Šrot, in pri vrednotenju premalo domišljeno: Ivan Zidar bo z veseljem pokupil vsaj sto izvodov, saj ga leksikon predstavlja skoraj kot filantropa, ki si je prizadeval kar najbolje uveljaviti slovensko gradbeništvo.

A navzlic drobnim napakam je novi leksikon s svojo obširnostjo pomemben prispevek k biografski leksikografiji, ki sta jo doslej določala predvsem eruditsko duhoviti Luc Menaše z »Velikim biografskim leksikonom« in pregovorno pedantni Drago Bajt s »Slovenskim kdo je kdo«.