23. 12. 2008 | Mladina 52 | Kultura | Film
Beli pramen - pustolovščine malega bobra
Mèche Blanche, les aventures du petit castor, 2008 Philippe Calderon
zadržan
Bobri.
Ali živali čas dojemajo linearno? Ali imajo take probleme kot ljudje? Še bolje: ali živali svoje življenje dojemajo narativno, saj veste, kot zgodbe, kot pulp fikcije, ki si jih potem pripovedujejo? Beli pramen, kanadski »igrani« dokumentarec, se pretvarja, da živali igrajo. Pa ne da igrajo ljudi, ampak da igrajo živali, da je torej to, kar je med njimi, zgodba. Toda da bi to, kar je med njimi, izgledalo kot zgodba, potrebujejo naratorja - hja, človeški glas, ki pripoveduje in formatira njihovo zgodbo, pač zgodbo o malem bobru, ki ga vodni tok odnese daleč stran, tako da obtiči sam in osamljen, brez staršev, levji kralj, prepuščen svoji iznajdljivosti, obdan s predatorji (volkovi!), ki komaj čakajo, da ga predelajo v kožuh. Ko živali pogleda človek, je to, kar vidi, zgodba - zgodba o odraščanju, strpnosti, multikulturnosti, iskanju doma, ljubezni in odrešitvi. Brez človeškega pogleda - brez naratorja, ki vse skupaj antropomorfizira - bi bil to le boj za obstanek. Nič ni lepšega in bolj spektakularnega od darwinizma.
(Kinodvor)
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.