Bernard Nežmah

 |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga

Boris Pahor: Moje suhote

Študentska založba, Ljubljana, 2008, 27 €

+ + + +

Kratki zapisi o krajih, v katerih je bival pisatelj v zadnjih 95 letih.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

 |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga

+ + + +

Kratki zapisi o krajih, v katerih je bival pisatelj v zadnjih 95 letih.

Če bi Pahorja poskusili opisati z enim pojmom, bi rekli, da je brezčasni vitalist. Starejši ko je, bolj živo je njegovo pisanje. Ima seveda redek privilegij, da osebno pozna zgodovino zadnjega stoletja. Toda ob njem ga krasi še bolj izjemna lastnost, da preteklosti ne ponavlja, ampak jo na novo premišljuje. Ne v banalnem smislu, da bi svoje stare izkušnje danes prevrednotil, temveč v neprestanem uporu zoper vladajoči tok zgodovine. V situaciji, ko večina v njegovem položaju naredi samoumeven korak, on stopi drugam.

Ko ga fašistična oblast rekrutira v vojsko in ga pošlje na fronto v Afriko, on izkoristi čas pod libijskim nebom, da na fronti maturira. Ko bi po kapitulaciji Italije kot antifašist moral končati pri partizanih, on omahuje pred partijskim diktatom in konča v gestapovskih zaporih. Pošljejo ga v taborišče smrti, kjer ves shiran zboli za jetiko, vendar se, drugače od tovarišev, požene še v nadaljnjih sedemdeset let življenja. Prišedši iz lagerja praktično ni več sposoben univerzitetnega mišljenja, a iz prvinske vztrajnosti zlomi togost svojega duha in postane dottore. Ko se mu ponujajo materialne ugodnosti, on biva v skromni hišici v Barkovljah, ki postane tempelj ljubiteljev svobodnega duha. Medtem ko slovenski rojaki živijo idilo samoupravnega razcveta, on objavi vratolomni intervju s Kocbekom. Zaradi njega mu YU policija v potni list vtisne žig persone non grate, a iz tega ne dela spektakla, ampak preprosto vztraja. Ko doživi svetovno slavo, se devetdesetletni starček napoti na železniško postajo in se odpelje v Pariz kot navaden potnik v spalniku, ki ga deli še z dvema tujcema. V metropoli se priložnostno hrani s keksi, ker noče tratiti časa s sedenjem v razkošnih restavracijah.

Kamorkoli ga postavi življenje, se ne zlije z dominantnimi vrednotami, ampak jim kljubuje; kdaj kot humanist, potem kot patriot, celo kot ironik ali pa kot mladostni starec, ki meri dnevno počutje s pripravljenostjo osvojiti Nanos.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.