Napalm Death: Time Waits For No Slave
2009, Century Media
+ + +
Z bendi, ki obstajajo že leta in leta, je po navadi vedno križ. Naredijo preveč ali premalo, včasih razpadejo in se nato ponovno vrnejo na sceno v čisto drugačni luči, tu pa tam popolnoma spremenijo glasbeno podobo, pogosto pa nova verzija starega benda ostane celo brez članov, ki so sestavljali izvirno postavo. Prav to se je zgodilo skupini Napalm Death. Ob tem se seveda poraja vprašanje, čemu še vedno isto ime, če s tistim izpred dvajsetih let in več nima poleg logotipa skoraj nobene stične točke. Vzrok za vztrajanje pri starem imenu je bržčas prepoznavna in dobro prodajana blagovna znamka, ki se ji reče Napalm Death. Le pomislite, kateri od potencialnih fenov bi kupoval vse mogoče take in drugačne izdelke benda, ki bi se na primer imenoval Napalmed Death.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
+ + +
Z bendi, ki obstajajo že leta in leta, je po navadi vedno križ. Naredijo preveč ali premalo, včasih razpadejo in se nato ponovno vrnejo na sceno v čisto drugačni luči, tu pa tam popolnoma spremenijo glasbeno podobo, pogosto pa nova verzija starega benda ostane celo brez članov, ki so sestavljali izvirno postavo. Prav to se je zgodilo skupini Napalm Death. Ob tem se seveda poraja vprašanje, čemu še vedno isto ime, če s tistim izpred dvajsetih let in več nima poleg logotipa skoraj nobene stične točke. Vzrok za vztrajanje pri starem imenu je bržčas prepoznavna in dobro prodajana blagovna znamka, ki se ji reče Napalm Death. Le pomislite, kateri od potencialnih fenov bi kupoval vse mogoče take in drugačne izdelke benda, ki bi se na primer imenoval Napalmed Death.
Napalm Death, inovatorji grindcora, še krulijo in stružijo, vendar brez slišnih presežkov.© Claire Whelpton
© © Claire Whelpton
No ja, kakorkoli že, dandanašnji skupina Napalm Death še zmeraj uspešno struži skozi godbeno agresijo in nam že takoj v začetku letošnjega leta ponuja svoj novi plošček, na katerem pa ji še vedno ni uspelo poiskati nadomestila za nenadno preminulega J. Pintada. Po odnosu do samega tvorjenja godbe je Time Waits For No Slave precej regularen grindcore/deathmetal izdelek brez pretiranih presežkov ali celo inovativnih vložkov, kakršne je bilo v starih časih moč slišati ravno v opusu te skupine. Verjetno ne bo nikoli več mogoče doživeti razturačine s plošče Mentally Murdered ali pa malce kasnejše, veliko bolj metalske Harmony Corruption, na kateri je že delovala večina današnje zasedbe. Res pa je, da občasno postreže z destruktivnim, hipnotičnim žaganjem, ki smo ga v večjih količinah zasledili na njenih produktih starejšega datuma, kot je denimo album Scum. A to so le prebliski, ki se kmalu porazgubijo v celoti.
V pričujočih štirinajstih skladbicah naletimo še na dobro dozo punka, predvsem v vokalnih izlivih pretežno krulečega frontmena, ki bljuva tako imenovana politično (ne)korektna besedila, namenjena predvsem enako mislečim združenjem. Tako se na trenutke celo zazdi, da zna Napalm Death vendarle spraviti skupaj še kaj več kot zgolj prgišče preprostih in resnici na ljubo močno prežvečenih metalsko obarvanih prijemov, žal pa se tudi ta iluzija kaj kmalu razblini, saj bend raje vztraja pri vpetosti v trdo začrtane žanrske smernice grind deathmetala. Navsezadnje je treba priznati, da je skupina Napalm Death sestavila čisto solidno ploščo, ki bo zadovoljila večino privržencev hitre in napadalne godbe, a hkrati ne bo pustila pretiranih sledi v današnji godbeni ponudbi, kjer deluje veliko domiselnejših izvajalcev s tega glasbenega področja. Vseeno pa bi človek le pričakoval kak presežek od deklariranih inovatorjev žanra, imenovanega grindcore. Na srečo so tu še nastopi v živo, kjer nas lahko še čaka kaj popolnoma drugega in morda celo nepričakovanega. Penzija?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.