Valček z Baširjem

za +

Ne pozabite Sabre in Šatile?

Se spomnite stotnika Bena Marca, ki so ga v Mandžurskem kandidatu mučile moraste, agonične, travmatične sanje, povezane s korejsko vojno? Hja, v rimejku Mandžurskega kandidata so stotnika Bena Marca, ki ga tokrat ni igral Frank Sinatra, ampak Denzel Washington, mučile moraste, agonične, travmatične sanje, povezane s I. zalivsko vojno. Ali pa še bolje: se spomnite Jakoba Singerja, ki so ga v Jakobovi lestvi groze mučile moraste, agonične, travmatične sanje, povezane z vietnamsko vojno? Jakob ne ve, kaj te sanje pomenijo, ne zna si razložiti, kaj mu signalizirajo, toda ko poišče nekdanje tovariše, vietnamske veterane, ki jih trpinčijo iste sanje, ugotovi, da je bil žrtev vojnega zločina, ki ga je ameriška vojska zagrešila nad svojimi lastnimi vojaki. V Valčku z Baširjem, izraelskem animiranem dokumentarcu, take »sanje« mučijo Arija Folmana, scenarista, režiserja in producenta te brutalne avtobiografije, sicer nekdanjega izraelskega vojaka, ki se skuša s pomočjo razseljenih prijateljev, ki jih obiskuje (na Nizozemskem ipd.), na vsak način spomniti, kaj je počel, ko je leta 1982 - v času libanonske državljanske vojne, takoj po atentatu na falangističnega liderja Baširja Džemajela - z izraelsko vojsko vdrl v bejrutski palestinski begunski taborišči Sabra in Šatila, kjer so falangisti pobili 2.000 palestinskih civilistov. »Ničesar več se ne spominjam,« pravi Ari. »Tega ni več v mojem sistemu.« In potem se spomni: falangistom so držali svetilko! »Nehote si prevzel vlogo nacista,« pravi njegov prijatelj, ki ga fotke Palestincev z dvignjenimi rokami v Sabri in Šatili spominjajo na fotke Judov z dvignjenimi rokami v varšavskem getu. Je pobil le pse? Je le gledal - kot ameriški vojaki v Abu Grajbu? Ali pa je de facto vojni zločinec, ki je pozabil, da je vojni zločinec? Nič, veliko indoktrinacije je potrebne, da vojni zločinec pozabi, da je vojni zločinec.