Nenavaden primer Benjamina Buttona

zelo za

Umreš le dvakrat.

Nenavaden primer Benjamina Buttona je epos, posnet po noveli F. Scotta Fitzgeralda. Kako to, da so lahko tak epos potegnili iz tako kratke novele? No, če boste Fitzgeraldovo novelo prebrali, boste ugotovili, da je Fincherjev epos, nominiran za 13 Oskarjev, iz nje potegnil le njeno unikatno premiso - junaka, ki se stara nazaj. Junaka, ki se rodi kot starec in ki umre kot otrok. Junaka, ki živi pred svojim časom. Junaka, ki izgleda kot amnezik, ki se spominja preteklosti svoje prihodnosti in prihodnosti svoje preteklosti. Dojenčka, ki ve, da bo umrl. Čas tu vse pokvari, toda čas je obenem vse, kar je na voljo - edina stvar, na katero se lahko zaneseš. »In nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo.« Leta 1918, na zadnji dan I. svetovne vojne, urar v New Orleansu namesti orjaško železniško uro, ki se vrti nazaj - če se bo čas vrtel nazaj, se bodo »vrnili« vsi tisti fantje, ki so padli v vojni, tudi moj sin, kontemplira urar. Toda vsa potovanja skozi čas imajo nepredvidljive stranske učinke - in stranski učinek tega »časovnega stroja« je Benjamin Button (Brad Pitt), dojenček, ki izgleda kot starec, ki je senilen, slep, gluh, zgrbljen in utrujen kot starec in ki je star kot starec. Kar pa naj vas ne zavede: Benjamin je starec. Rodi se pri devetdesetih, potem pa se stara nazaj - okej, stara se tako, da se pomlajuje in pomlajuje in pomlajuje, vse tja do aknastega tinejdžerja in osamljenega otroka, ki ga ni strah, da ga ne bo več, ampak da ga še ni, in ki mu to, da je premagal čas, nič ne pomaga. Preostane mu le sposojen čas, na katerem živi, greatest hits 20. stoletja, avanture na morju in romance na kopnem, vojna in mir, bordeli in hotelski lobiji, Murmansk in New Orleans, Pearl Harbor in Katrina, belci, ki ga zavržejo, in črnci, ki ga posvojijo, toda zgodovine ne more spremeniti. Ali pač: punco (Cate Blanchett), v katero se zaljubi, ko sta oba še otroka, bi - če bi se tudi sam staral linearno - zamudil, ker bi do njene zrelosti že umrl. Ker pa se sam stara v obratno smer, lahko na pol poti skozi čas, ko sta oba istih let, vendarle izživita svojo ljubezen, heh, svojo malo večnost. Ki pa ne traja. Tudi večnost je le jebeni čas. Ustvarjena sta drug za drugega, toda ujameta se le za hip. Nič, Benjamin Button je videti kot fant, ki se je rodil pred svojim časom in ki se boji, da se bo punca, ki mu je bila usojena, rodila šele po njegovi smrti.