Milk

za +

Kulturna revolucija.

V Ameriki revolucija ni mogoča. Vsaj ne kaka vsesplošna. Mogoče so le manjšinske revolucije, ali bolje rečeno: v Ameriki lahko revolucijo izvede le manjšina, bodisi etnična ali pa socialna. Črnci so izvedli svojo revolucijo. Študentje svojo. Ženske svojo. Istospolni svojo. In te revolucije se niso nikoli zares prekrile ali pa zlile. Revolucija manjšine je bila vedno stvar same manjšine. Milk, ki popisuje gejevsko revolucijo, se odpre leta 1969 v New Yorku, pred barom
Stonewall, kjer policija brutalno obračuna z geji. Sporočilo je jasno: geji so zatirani, brezpravni »razred«, ki se mora politično organizirati, če se hoče učlovečiti in dobiti vse neodtujljive pravice, ki mu gredo. Marx je menil drugače: če se hoče brezpravni proletariat učlovečiti, potem mora izvesti revolucijo in zrušiti obstoječi družbeni red, ne pa se le vključiti v politični proces. V Ameriki, ki ji je uspelo ustvariti iluzijo »brezrazrednosti«, revolucijo odtehta že vključitev v politični proces. In ker je bil Harvey Milk (Sean Penn) ta, ki je geje vključil v politični proces, se pred nami zvrtijo vse tiste famozne epizode (selitev v San Francisco, odprtje foto-štacune na Castrovi ulici, ki postane »avtonomna cona« ter epicenter gejevskega gibanja in samoorganizacije, progresivno agitiranje, politizacija, kandidature za Mestni svet, formiranje skupnosti ter koalicij s sindikati in liberalci, bojkot piva Coors, animiranje Frisca, smrtna ogroženost, narekovanje testamenta ipd.), ki so leta 1977 pripeljale do njegove izvolitve v Mestni svet. Ironično, isti dan, ko je bil v Mestni svet izvoljen Milk, prvi deklarirani gej, so bili v Mestni svet izvoljeni tudi prvi Američan kitajskega rodu, prva Afroameričanka in prva mati samohranilka, tako da je zacvetelo tisoč cvetov (in svetov), toda film nima s tem kaj početi. To bi razgled na revolucijo manjšine le kompliciralo - je pa res, da to pojasni, zakaj revolucija v Ameriki ni mogoča. Ostane le mučni priokus, da je Milk naredil strateško napako, ko se je pustil izvoliti in ko ni revolucije raje pustil ulici.