The International - Mednarodna zarota

Teci, Clive, teci!

Tomu Tykwerju, avtorju kulta Teci, Lola, teci, je uspelo tisto, kar uspe le redkim: posnel je totalno nenapet triler. Mednarodna zarota, ki je odprla letošnji berlinski festival, ni le brez napetosti, ampak tudi brez atmosfere, ali bolje rečeno - izgleda kot multinacionalni triler, ki ga je nekdo ugrabil. Kot multilokacijski triler, iz katerega je nekdo izsesal vse napete trenutke, vso dramo. Ostala sta le Clive Owen in Naomi Watts, paranoidna mednarodna preiskovalca, ki sta videti kot Dana Scully in Fox Mulder - nihče jima ne verjame, da je neka luksemburška banka vpletena v strašno, srhljivo, barbarsko, globalno zaroto, pa četudi je njuna premisa sneta s časopisnih naslovnic. In nihče jima ne verjame, da ta finančna kabala za sabo pušča trupla, pa četudi je trupel več kot živih. Celo v Guggenheimu pride do pravega pokola - pa je le muzej. Kdor pač pride v stik s preiskovalcema, umre. Kot da sta kužna. Kako lahko v situacijah, ki niso niti malo napete, sploh kdo umre, ni jasno, še toliko bolj, ker so ta trupla tako blank kot preiskovalca. Itak se zdi, da ne umrejo, ampak da le po hitrem postopku odidejo - mudi se jim na snemanje drugega filma. Ne brez razloga: vsi, ki pridejo v stik z njima, izgledajo tako, kot da nastopajo v drugem filmu. Vsi - od Ulricha Thomsena do Armina Muellerja Stahla. Celo Clive Owen in Naomi Watts izgledata tako, kot da bi raje igrala v drugem filmu, kajti v temle evropudingu ne vesta, kaj naj bi počela.