Bruce Chatwin: V Patagoniji

+ + + + +

Eden najboljših potopisov moderne dobe.

Prvič je izšel leta 1977, odtlej ga neprestano ponatiskujejo in prevajajo, vmes je avtor postal legendarni potopisec, izdal še nekaj potopisnih mojstrovin, leta 1989 sicer umrl, a njegovo pisanje še naprej kljubuje času in ostaja kanon v svojem žanru.

Delo šteje 97 kapsul o Patagoniji v jeziku filmskega opazovalca. Ni čudno, da so po Chatwinovih potopisih snemali filme; enemu je s kamero sledil celo Werner Herzog. Če je imel torej Bruce Chatwin božansko oko in besedo, je sam ta dispozitiv nadgradil z vnemo in časom.

Koliko časa je porabil za potovanje po patagonskih krajih? Kot novinar Sunday Timesa je nekega dne izginil. V uredništvo je poslal samo kratek telegram: »Odpotoval v Patagonijo za 6 mesecev.« Vzel si je torej pol leta, vendar ne za čisto potepuštvo, kjer bi se klatil po deželi in na slepo nabiral vtise. Na začetku je bil globok premislek, zakaj je izmed vseh krajev sveta izbral prav Patagonijo. Prve inspiracije so resda segle v skrivnostne peripetije njegovega otroštva, toda ključen je bil poglobljen študij. Nekaj ducatov knjig o prazgodovinskih živalih, kraljestvu Aravkanije, Butchu Cassidyju, izobčencih, velikanih, revoluciji, anarhistu Radowitzkemu, kapitanu Milwardu, Indijancih, jamanskemu jeziku ...

In kaj je potem počel z vso to bisago vednosti? Skozi naštudirane perspektive iskal historične točke in iz njih pripovedoval o prebranem? Ne, iskal je bizarneže, čudake, fantaste, če ni našel njih, je govoril z njihovimi otroci in sosedi, obiskoval domove emigrantov, na katerih je v resnici zrasla dežela, pripovedoval njihove zgodbe, širil Patagonijo v Rusijo, Italijo, Nemčijo, Litvo in Wales, hkrati torej bival v sedanjosti in preteklostih. Skratka, 97 črtic, vsaka v svoji govorici.