Sabina

za

Rain Woman.

Kdo je Sandrine Bonnaire, režiserka tega intimnega, zelo osebnega dokumentarca, veste: francoska igralka, zvezdnica. Manjka vam le podatek, kdo je ta Sabina iz naslova: Sabina je Sabine Bonnaire, njena sestra, za katero so mislili, da je »nora«, in s katero so potem tako tudi ravnali. Njena »odbitost« - njena živahnost, njena energičnost, njena neprilagojenost, njena nepredvidljivost ipd. - je bila tako moteča, da so jo najprej ločili od ostalih sester in brata, kasneje pa za nekaj let hospitalizirali. Jasno, z napačno diagnozo. Šele mnogo let kasneje se je izkazalo, da je avtistična. Vprašanje, komu se v norišnici ne bi zmešalo, je povsem smiselno, kajti Sabina je nekoč, tam v mladosti, v vseh pogledih izgledala povsem drugače kot kasneje, po hospitalizaciji - iskreno rečeno, Sabine je v mladosti, kot lepo pokažejo home-movies, ki so vkjučeni v doku, izgledala kot Sandrine. Brala je, pisala, risala, muzicirala - njena kreativnost je bila tako lucidna kot nalezljiva, pa čeprav tudi avtodestruktivna. Zato se pravo vprašanje glasi: bi Sabina postala filmska zvezdnica, če bi še pravi čas ugotovili, da je avtistična? Bi Sabina postala Sandrine, ne pa zombi? Ne pozabite, da je Sandrine v filmih odbite punce igrala tako doživeto in s takih guštom, kot da ji je uspelo zlesti v kožo svoje sestre.
(Kinodvor)