Salman Rushdie: Klovn Šalimar

+ + + + +

Kašmir, drugo ime za raj

Rushdie, ki je postal popularen po fatvi, obsodbi, ki jo je pred dvajsetimi leti nad njim izrekel Homeini zaradi romana Satanski stihi, premišljene provokacije s skoraj pričakovanimi posledicami (gre za blasfemičen napad na islam in preroka), spretno povezuje lokalno in globalno, fantastiko in na raziskavi temelječ realizem. Klovn Šalimar je ubran na prepoznavno Rushdiejevo temo; gre za prepleten in razmeroma strpen, ubran in uravnotežen panteon bogov in božanstev, ki bivajo, enako kot njihovi verniki in častilci, drug ob drugem, potem se ravnotežje ne poruši - tokrat v kašmirski vasi. Dokler vaščani, specialisti za velike požrtije, spremljane z igralskimi točkami in s šaljivimi epizodami iz Ramajane in podobnega, ne nastopijo pred ameriškim ambasadorjem in si ta ne poželi čedne plesalke, poročene, zasanjane v drugačne možnosti, prežeče na priložnost, ki ji bo pomagala v svet.

Fatalno zgodbo o ljubezni in maščevanju spremljamo pred bogato in natančno izrisano zgodovinsko kuliso iz bajk in povesti iz Kašmirja in razvojem kašmirskega vprašanja v času spora med Indijo in Pakistanom. Regijo nam prikazuje skozi oči nekoga, ki jo od blizu pozna, dejstva, razvoj, oboroženost, sestavo milic in kasnejših terorističnih skupin, ki se pasejo od arabskih držav do Filipinov, na območje prihajajo borci, morilci, samomorilci, mučeniki, sadistični in napol nori poveljniki protiterorističnih oddelkov, vsa norost sveta na kupu, brez fronte. Tako je knjiga tudi vodnik po skupinah, s katerimi se bomo v prihodnje, v času povečanega zanimanja imperija za Pakistan in Afganistan po iraški katastrofi, srečevali na prvih časopisnih straneh.

Rushdie je mimo kritike fundamentalizma izvrsten pripovedovalec. Težko bi danes našli pisatelja, ki bi s takšno svetovljansko širino in suverenostjo prepletel francoski protinacistični odpor z italijanskim oblikovalcem avtomobilov Bugattijem, filipinske teroriste s socialnimi nemiri na Zahodni obali ZDA, maščevalce oskrunjene časti s kašmirsko folkloro, vse pred kuliso sumljivega imperialističnega iskanja rešitev za regijo. Njegova imaginacija je brezmejna, pripovedne niti so zapletene in zavozlane, vendar kontrolirano, v prozo je naložena ogromna količina znanja in podatkov, ki kot da prežijo na svoj vstop v svet literature. Hkrati je to proza, ki poje hvalnico tistemu nekdanjemu strpnemu indijskemu kozmopolitizmu in sobivanju kultur, ki ga niti današnje visokorazvite zahodne družbe ne premorejo, kljub zapovedani enakosti in nepristranskosti vseh do vsakogar. Klovn Šalimar je očarljiva, z veliko erudicijo spisana pripoved, zapletena in kontrolirano razpletena, vsekakor eno tistih velikih del, ki jih mora ob drugih Rushdiejevih romanih, recimo Otrocih polnoči ali Mavrovem poslednjem vzdihu, prebrati vsak, ki se ima za ljubitelja proze.