Bernard Nežmah

 |  Mladina 13  |  Kultura  |  Knjiga

Sepp Holzer: Uporni kmet

Amalietti-Amalietti, Ljubljana, 2009, 25,95 €

+ + + + +

Salzburški kmet kot ikona človekovega sobivanja z naravo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

 |  Mladina 13  |  Kultura  |  Knjiga

+ + + + +

Salzburški kmet kot ikona človekovega sobivanja z naravo.

Mož, ki je vpeljal metode alternativnega kmetovanja na višini, na kateri so le smučišča in pašniki. Na nadmorski višini 1500 metrov prideluje vse od kivijev do breskev, goji robustne vrste prašičev, ki bivajo v zemljankah, žanje starodavna žita, v njegovih ribnikih se bohotijo številne vrste rib, iz štorov mu množično poganjajo gobe, rastejo debeli kostanji, v njih krošnjah kraljujejo redke ptice pevke. Čudežna dežela, na kakršno smo doslej naleteli le v pravljicah.

A Holzer ni le kmetovalec, je tudi pisatelj in druidski modrec. Od kod se je vzel? Sin kmeta, ki je praktično zapil gorsko kmetijo, se od prednikov ni imel česa učiti. Edino bogastvo, ki ga je imel, je bilo opazovanje narave in učenje na napakah. Namesto da bi sledil fitofarmacevtski doktrini, je sledil zakonom prirode. Vzel si je čas, ne dan ali teden, temveč leta in cela desetletja. Ni poskušal ugnati narave, temveč se ji je podredil. Ptiče, ki so hoteli zobati njegovo sadje, je preprosto preusmeril tako, da jim je zraven zasadil grmičevje s plodovi, ki so jim bolj teknili kot sadeži z dreves. Odkrival je zakone permakulture, s katerimi je revolucionarno prihranil čas, denar in delo. Namesto da bi pod drevjem trosil umetna gnojila, je pod njimi sadil stročnice, ki so bogatile tla z dušikom, ob njih pa zeli, ki so s svojim vonjem odganjale mrčes. Ker so v njegovih nedotaknjenih drevesih bivale sove, je imel ob sebi brezplačne lovce na voluharje in miši.

Ker pa ni živel kot Robinzon, je svoja posestva odprl za obiskovalce in zdaj jih za solidno vstopnino vodi po čudesih narave in jim razkriva skrivnosti naravnega kmetovanja. Posebej dragi so mu meščani Dunaja, ki, fascinirani nad bogastvom narave, zdaj na svojih balkonih v blokovskih naseljih gojijo buče, jagode in vse mogoče sočivje. Vmes ga vleče k Indijancem iz Amazonije, s katerimi izmenjuje skrivnosti etnobotanike, ali pa čut humanitarnega delavca, ki je odšel v Bosno, kjer vojnim sirotam in vdovam v zeniških naseljih razkriva, kako si vzgojiti toliko zelenjave, da preživiš družino.

Kmet kot guru spreobrnjenih meščanov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.