Mark Mazower: Balkan

+ + + + +

Kako je Balkan postal Balkan? Kako je postal tak stereotip? Kako je postal več kot le geografski pojem? Kako je postal pojem politične nestabilnosti, nasilja, divjaštva, primitivizma in nacionalizma? In to do te mere, kot pravi britanski zgodovinar Mark Mazower, »da je težko najti primerjavo«. Balkan je po malem kot Amerika - Amerika je stara dobrih 200 let, toda vsi se obnašajo tako, kot da obstaja že od nekdaj. »Ob koncu dvajsetega stoletja so ljudje govorili, kot da bi Balkan obstajal že od nekdaj. Dvesto let prej še nastal ni.« Vidite. Da je imel avstrijski zunanji minister Andrassy Balkance za »divje Indijance, s katerimi je treba ravnati kot z neukročenimi konji in jim z eno roko ponuditi koruzo, z drugo pa zagroziti z bičem,« ne preseneča.

Toda Balkan ni postal Amerika, pa čeravno bi tudi Amerika zlahka obveljala za pojem nasilja, divjaštva, primitivizma in nacionalizma - razlika je le v tem, da se je Amerika prelevila v izvoznico politične nestabilnosti. Balkan je kakopak postal uvoznik politične nestabilnosti. In Mark Mazower, avtor knjige Balkan, podnaslovljene Od konca Bizanca do danes, skuša razbiti stereotipe in klišeje o Balkanu, to pa stori tako, da pokaže, kako je Balkan postal stereotip in kliše - pojem politične nestabilnosti. Zgodba se začne davno nazaj, toda zavrteti se morate v drugo polovico 19. stoletja, ko so se velike sile na debelo vmešavale v notranje zadeve novonastalih balkanskih držav - ko so jim imenovale kralje in sestavljale ustave, ko so jim določale meje in prikrajale ozemlja, ko so jim z vojaškimi grožnjami in ekonomskim zvijanjem rok vsiljevale svojo politiko in ko so jim vcepile »sanje o ozemeljski ekspanziji«. Ironija je bila le v tem, da so bile vse te velesile potem vedno znova prepričane, da imajo balkanski - recimo srbski - ekspanzionizem pod kontrolo. Da Balkan ni nastal tako kot Amerika, ampak tako kot Bližnji vzhod, ter da si Balkan in Bližnji vzhod delita tako rekoč isti stereotip, zato ne preseneča.