Marcel Štefančič, jr.

 |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film

Dirka na Zakleto goro

Race to Witch Mountain, 2009 Andy Fickman

proti

E.T. go home!

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič, jr.

 |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film

proti

E.T. go home!

Ameriški akcijski junaki vedno postanejo akcijske igračke. To je neizogibno. Ali pa se preselijo v otroške filme - to je storil Arnold Schwarzenegger. Oh, pa Sylvester Stallone. In seveda - Vin Diesel. Kot da bi skušali ovreči F. Scotta Fitzgeralda, ki je famozno rekel, da v življenjih Američanov ni »drugih dejanj«. Pa so, pa so, pa so, pravijo Arni, Sly & Vin, ki mislijo, da morajo igrati v otroških filmih, da bi nam potegnilo, da so akcijski junaki infantilni in da se najbolje počutijo med plenicami. Saj veste, dojenčki, sranje in plenice iz njih potegnejo tisto najboljše, no, njihovo bistvo - njihov analni refleks, njihov užitek v primarni, analni, ekskrementalni fazi »umetnosti«. Ko smo prvič zagledali Dwaynea Johnsona, ki si je tedaj še rekel The Rock, smo vedeli, da bo slej ko prej pristal pri Disneyju. Vprašanje je bilo le, kako hitro. Zelo hitro. Že v Očku brez načrta, komediji za tiste, ki nočejo, da bi se jim življenje spremenilo v Disneyjev family entertainment, je pristal tam, kjer so pred njim pristali Arni, Sly & Vin, zdaj v Dirki na Zakleto goro pa pristane v Disneyjevem rimejku Disneyjeve sci-fi avanture Pobeg na Zakleto goro, v kateri je Eddie Albert reševal dve nemočni, preganjani, amnezični siroti s telepatskimi sposobnostmi, ki sta de facto itija, izgubljena vesoljčka. Eddie Albert! Ne pa kak Arni sedemdesetih, recimo Ron Ely. Eddie Albert je bil nizke rasti, brez mišic in tedaj že kar v letih - zanašal se je lahko le na zvijačnost svojega uma. Hej, nadnaravne sposobnosti sta itak imela oba itija! Le zakaj bi jih imel še on? Ni bilo potrebe. To bi bil čisti pleonazem, ne. Danes je drugače - pleonazem je edina slogovna figura, ki jo premore h'woodski popkorn. Razlog več, da izgubljeni siroti, ki ju preganjata Ciarán Hinds in pohlepni del Amerike (njune nadnaravne sposobnosti so izgubljeni zaklad, heh, kapital, heh, priložnost), zdaj rešuje Dwayne Johnson, steroidna grmada mišic, superman (ki hlini, da je taksist), malce manjši od mothershipa, ki ga iščeta siroti. Tokrat se iz Kalifornije preselijo v Las Vegas, toda to ni zadnja »originalnost« tega rimejka... ee, tega senzibiliziranja Rockovih mišic: tokrat tudi takoj izvemo, da sta siroti v resnici itija. Da ja ne bi nič - recimo kako nepotrebno vmesno pojasnjevanje ali pa napletanje in razpletanje - motilo dirke na Zakleto goro. In da ja ne bi bilo treba komu kazati, da misli. Vse je na silo in poskok. Nadnaravni ljudje pač ne potrebujejo inteligence. Problem je le v tem, da so dirke brez inteligence nagnjene k temu, da izgledajo upehano, dehidrirano in monotono. In v tem primeru to drži - kot zakleto.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.