Drago Braco Rotar: Obiranje iz preteklosti

+ + + + +

Študije o kulturnem življenju na Slovenskem v 19. stoletju.

Knjiga, ki ne proučuje to, kar je bilo, ampak to, česar ni bilo, pa bi moralo biti. Sociolog Rotar seveda ne piše o iluzijah, ampak izhaja iz pozabljenih študij, časopisnih člankov, ali pa polemizira z literarnimi zgodovinarji in historiografi. Tisto, kar jemljejo kot običajni factum, je zanj šele predmet razmišljanja. Nekako lahkotno sprejemamo, da je univerza na Slovenskem nastala šele v začetku 20. stoletja, da je celotno 19. stoletje le v znamenju osnovnih šol in gimnazij. Toda, problem nastane, če pomislimo, da je skupina razsvetljencev ustanovila Academio operosorum, ki je delovala med leti 1781-1785. Zakaj je univerzitetno življenje poniknilo v nič za 133 let? Še več, celo po zmagi protireformacije, ki je izgnala protestantske intelektualce, je Ljubljana intelektualno zablestela med leti 1693 in 1725, ko so v njej delovale kar štiri visokošolske institucije: Academia operosorum, Academia incultorum, Academia philharmonicorum in Collegium juridicum.

Avtor torej restavrira intelektualno življenje, išče silnice, ki ga zavirajo oziroma spodbujajo, predvsem pa se sprašuje, zakaj velikani duha, ki so tvorili Zoisov in pozneje Prešernov krog, niso dobili mest nosilcev družbenega razvoja in so ostajali na obrobju. Ob tem pa vseskozi polemizira z nacionalno zgodovino Slovenstva, ko navaja, kako so bili kranjski intelektualci večjezični: govorili, pisali in objavljali so sočasno v slovenskem in nemškem jeziku, se znali izražati v latinščini in italijanščini. Navaja udarec kulturnega eksodusa, ko so se v drugi polovici 19. stoletja izseljevali plemiči in poplemeniteni, s seboj pa odpeljali izjemno bogate zasebne knjižnice. In izpostavlja politični in šolski sistem, ki je sistematično zaviral prosvetljevanje. Dijaka Andtiolija so denimo l. 1826 izključili iz vseh šol, ker je v ljubljanski licejski knjižnici prebiral prepovedano tujo literaturo. V razmišljanjih o šolskih reformah beleži napotke, kako je pismenost nevarna tako za državo kot za cerkve, ker študij kmeta odvrača od dela in ga napeljuje k lenobi in premisleku o svoji bedi.

Polemično intrigantno čtivo.