Človek na žici

za +

Umetnost terorja.

7. avgusta 1974 se je francoski vrvohodec Philippe Petit sprehodil po kablu, napetim med dvojčkoma Svetovnega trgovinskega centra. Ilegalno, se razume. Brez odobritve. In nepričakovano. Nenadoma so ga zagledali tam zgoraj. To je storil tajno, gverilsko, zarotniško - hja, teroristično. Človek na žici, dobitnik Oskarja za najboljši dokumentarec, je insajderski dokumentarec o tej veliki shock & awe zaroti in o času, ko so Petita, popolno antivrtoglavico, pogosto kar nenadoma zagledali tam nekje zgoraj, recimo nad Notredamsko cerkvijo, sydneyskim mostom in luizianskim Superdomom ali pa med palačo Chaillot in Eifflovim stolpom. Izgledal je kot supermanska verzija Jezusa Kristusa: od daleč se je namreč zdelo, da hodi po zraku. Še zlasti v New Yorku, med dvojčkoma, ko se je sprehajal več kot 400 metrov visoko. In pod njim ni bilo ničesar. Nobene mreže. Nobene zaščite. Le gravitacija. In le množica zaprepadenih in šokiranih obrazov. Njegov 45-minutni sprehod je bil senzacija. Vsi so rekli: vau! No, policija - sicer nič manj uročena - ga je po »umetniškem zločinu stoletja« oz. »sprehodu stoletja«, precej bolj nevarnem od sprehoda po Luni, vendarle prijela in uklenila. Toda njegov »teroristični« performance je bil obenem tudi pravi teroristični logistični podvig: na vrh Svetovnega trgovinskega centra mu je uspelo skrivaj spraviti nekaj ton materiala, vključno z več kot 200-kilogramskim kablom. Pred tem je svoj »napad« dolgo in filigransko načrtoval: zbiral je načrte, fotografiral (tudi iz zraka), se maskiran in z lažnimi dokumenti vtihotapljal v WTC, se skrival na strehi, preverjal varnostni sistem in tako dalje. Generalka za 11. september 2001 je uspela, heh, resda nehote, toda prav Philippe Petit je bil ta, ki je s svojim aktom Svetovni trgovinski center postavil na zemljevid - naredil ga je pomembnega, atraktivnega, urgentnega. Dvignil mu je ceno. Z eno besedo: pokazal ga je al-Kajdi. Tisti, ki se sprašujejo, kako je uspelo džihadistom 11. septembra 2001 tako zlahka zrušiti Svetovni trgovinski center, ali pa, kako jim je uspelo 26. februarja 1993 v garažo pod Svetovnim trgovinskim centrom prišvercati bombo in jo potem detonirati, dobijo odgovor v Človeku na žici.
(Cankarjev dom)