7. 5. 2009 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
Edward Hallett Carr: Kaj je zgodovina?
Studia humanitatis, Ljubljana 2008, 18 €
+ + + +
Prevod knjige predavanj o samopremisleku profesije zgodovinarja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
7. 5. 2009 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
+ + + +
Prevod knjige predavanj o samopremisleku profesije zgodovinarja.
Kaj je torej zgodovina? Veda, ki jasno in enkrat za vselej pojasni, kaj se je v preteklosti dogodilo? Nikakor, zgodovina je neskončen dialog med sedanjostjo in preteklostjo. Dialog, ki je bil pred desetletjem popolnoma drugačen kot pred stoletjem. Od kod torej ta različnost pogledov? Zgodovinar je namreč bitje, ki se vseskozi vprašuje: zakaj?
Kdor je mnenja, da je zgodovinar avtoriteta, ki odločno docira, kaj je izključna resnica, bo pri Carru presenečen. Zanj je delo zgodovinarja v prvi vrsti to, da dogodkom pripisuje vzroke, a tako, da enemu vzroku poišče več vzrokov, ki jih med seboj razvrsti. Skratka, zgodovino misli kot družbeno dejstvo. S tem pa seveda nadaljuje premislek o dejstvih, ki niso samostojni fakti, ampak so tesno povezana z vrednotami. Ko je denimo britanski pisec Grote v začetku 19. stoletja predstavljal idealizirano atensko demokracijo s Periklejem kot reformatorjem, je poosebljal analogno primerjavo tedanjega srednjega razreda. Ni pa kot dejstva izpostavil problema atenskega suženjstva, zakaj kot britanski bančnik ni razumel težav novega angleškega sloja tovarniških delavcev. Skratka, izbor zgodovinskih dejstev je posledica možnih vzporednic s sedanjostjo. Nemški liberalec Mommsen je nekaj po tem spisal Rimsko zgodovino, v kateri izjemno poveličuje Cezarja, kar Carr komentira, da je bila posledica njegovega hrepenenja po močni osebnosti, ki bi tedanjo Nemčijo rešila pred propadom.
In večno vprašanje: ali naj zgodovinar izreka moralne sodbe? Avtor najprej preseneti, ko pravi, da ni poklican, da bi izrekal sodbe o Stalinu in Hitlerju. Ju torej le nevtralno opazuje? Nikakor, moralne sodbe prihrani za dogodke, institucije in politične režime preteklosti. Nemci se danes radi strinjajo z obsodbo Hitlerjeve zlobe, saj se jim zdi Führer primerni grešni kozel, za katerim se skriva skupinska krivda naroda za navdušenje nad nacizmom.
Lucidno napisana refleksija zgodovine, ki pa ji za preboj med širno bralstvo umanjka esejistični slog.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.