Angeli in demoni

zadržan

Zakaj se človeku ista stvar vedno zgodi dvakrat?

Dan Brown je konspirologom, ki se klatijo po spletu, pokazal, kako je mogoče s teorijami zarote bajno obogateti: spremeniš jih v roman. V Da Vincijevi šifri je vzel konspirološko teorijo o nebožanskem Jezusu Kristusu, Mariji Magdaleni, njunih otrocih, Svetem gralu, begu svete krvi v merovinško Francijo, templjarjih, katarih, lažnivi Cerkvi, skrivanju »pravega krščanstva« in sionskem priorstvu - in jo spremenil v roman. V Angelih in demonih pa je vzel konspirološko teorijo o iluminatih, tajni, fantomski, vsepovsodni združbi »razsvetljenih«, nevidnih gibalcih »novega svetovnega reda«, ki so se infiltrirali v vse elite sodobne družbe in ki so Cerkvi že davno obljubili maščevanje za vse, kar je prizadejala znanosti in obema pojmoma »razsvetljenosti«, Galileu in Koperniku - in jo spremenil v roman. Angeli in demoni so bili objavljeni pred De Vincijevo šifro, toda zdaj izgledajo kot sequel Da Vincijeve šifre: tudi tokrat se vse skupaj začne z brutalnim umorom priznanega evropskega eksperta (ugledni katoliški znanstvenik), tudi tokrat se umor zgodi v sloviti evropski inštituciji (CERN), tudi tokrat je morilec član tajne, fanatične združbe (Nikolaj Lie Kaas), tudi tokrat na žrtvi pusti skrivnostno »šifro« (žig »iluminati«), tudi tokrat baročni ringelšpil tajnih ključev, simbolov, ekstatičnih umetnin, famoznih lokacij, mističnih šifer, ambigramov, vsevidnih piramid, katakomb, jambskih enajstercev, diagramov resnice, nekropolisov in okultnih iluminacij razrešuje harvardski kriptolog Robert Langdon (Tom Hanks), tudi tokrat mu asistira seksi ekspertka (Ayelet Zurer), posvojenka umorjenega eksperta, tudi tokrat so v zaroto vpleteni stebri Vatikana in tudi tokrat na nitki obvisi usoda krščanske vere, kajti stari, konservativni papež je umrl, mračne sile pa skušajo z ugrabitvijo štirih kandidatov za papeža zrežirati izvolitev »svojega« papeža. In tudi tokrat imate lov na sveti Gral, le da v kelihu ni Jezusova DNK, ampak antimaterija, ultimativni vir energije, ki ima moč Big Banga in atomske bombe, Geneze in Apokalipse. Ergo: vatikanski fundamentalisti bi radi inštalirali religioznega papeža, ki bo znanost ignoriral, iluminatski fundamentalisti bi radi inštalirali znanstvenega papeža, ki bo religijo ignoriral, medtem ko skuša Langdon inštalirati papeža, ki bo oboje, znanost in religijo, združil, tako da bo religija zastavljala vprašanja, znanost pa dajala odgovore. Nehajte: človek se mora tu odločno postaviti na stran fundamentalistov!
(Cankarjev dom)