Janez Keber: Leksikon imen

+ + + +

Četrta, dopolnjena in razširjena izdaja venomer razprodanega dela.

Delo spada med orjaške volumne (935 s.), tematsko pa je razdeljeno na tri enote: na onomastični prikaz dajanja in zgodovine imen, na leksikonski ter statistični preglednik.

Kaj je torej v tej ponavljajoči se knjigi tako fascinantnega, da bralci vseskozi posegajo po njej? Uvodna poglavja prinašajo najprej redko izkušnjo tujca v slovenščini, ko nahajamo številne pojme iz slovenske zgodovine, ob katerih samo ugibamo njihov pomen. Naj si bo breznanje, kozoprsk, otavnik, sadjan ali podobni.

Osrednji del pripoveduje o izvoru imen, podaja primerjave z drugimi jeziki in daje napotke, h kateremu svetniku se zatečeš, če bi si kot Tej zaželel, da začneš slaviti krščanski god. Ob posameznih geslih avtor navede tudi število nosilcev posameznega imena, pa tako lahko zapazimo krčenje ali širjenje posameznih imen; Franc je zdesetkan od 77.173 v l. 1970 na 32.238 l. 2007.

Branje statističnega prikaza je pravi vpogled v moderno kulturo sinkretizma. Med vladarskimi imeni, ki bivajo na Slovenskem, je kajpak Tito, a tudi Cezar in Kleopatra, Napoleona v čisti obliki resda ni najti, je pa ponašeni Napoleon Polde, originalni Staljin in podomačeni Lenin Žarko, medtem ko dominirata še vedno Franc Jožef (48) in Marija Terezija (105). Od antičnih junakov so še vedno med nami Oresti, Ifigenije in Medeje, le Ojdip ostaja preveč incestuozen, tako da se pojavlja v frankofonski inačici Edip. Od modernih junakov domuje Ronaldo, od renesančnih je tu Beatriče in od »Doktor Živaga« množica Lar in Laris.

Zaradi poplave novih imen ima leksikon dodatek, v katerega uvrsti številna muslimanska imena npr. Refika, staroslovanska kot recimo Višnja, modne hite, kot je denimo Neja, ki je v zadnjem desetletju za petkrat povečala število svojih nosilk, in zahodnjaško popularna a la Tiffany.

Leksikon, ki ponuja mnogotera branja.